Izvirni naslov (leto): Dounia et la princesse d’Alep (2022)
Režija: André Kadi, Marya Zarif
Scenarij: Marya Zarif
Igrajo: Maja Kunšič (Dunja), Vesna Pernarčič (babica Mune), Zvone Hribar (dedek), Blaž Šef (Nur), Gašper Jarni (Abdo), Uroš Smolej (Džvan), Lara Wolf (Lina), Asja Kahrimanović (gospa Dabus), Teja Bitenc (Sami), Iztok Lužar (Šum), Gašper Malnar (Alepčan), Niko Novak (Ahmad), Andrej Fon (Mehmet), Vanja Plut (Alepčanka)
Država: Kanada, Francija
Distribucija v Sloveniji: Fivia
Povezave: IMDB
Festivali/nagrade:
Annecy; Lucas; Gijon; Göteborg; Solun; New York; Zlín; Dhaka; Buster; Cinekid
O filmu:
Osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje. Otroška perspektiva resni temi doda očarljivo mešanico pesmi, dišav in čarobnih moči, hkrati pa vzbuja upanje v moč solidarnosti državljanov sveta.
Več o filmu:
Dunja živi v Alepu, tisočletnem mestu, ki je bilo nekdaj središče sveta. Živahna kodrolasa deklica obožuje igro, učenje in odkrivanje novih receptov. Čas preživlja v vrvežu tržnice, kjer z dedkom iščeta sestavine za okusne jedi, ki jih pripravlja babica. Življenje je polno prijaznih sosedov, slikovitih pripovedk in živahne glasbe. Nekega večera pa skupina uniformiranih mož odpelje Dunjinega očeta. Tudi na ulicah je vse bolj čutiti stopnjevanje napetosti. Ko se začne vojna, skušata Dunjina babica in dedek zaščititi deklico in poiskati varnejši kraj. Dunja s sabo vzame le nekaj semen črnike, ki naj bi imela čarobne moči. Potovanje jih vodi čez kopno in morje, nevarnosti pa premagujejo s pogumom, polnim upanja, medsebojne pomoči in tudi humorja.
Iz prve roke/komentar režiserja:
»Moj ustvarjalni proces se je kot vedno začel z energijo lika. Z njenim glasom, gibanjem, videzom. Ko sem torej razmišljala, kako otrokom povedati zgodbo o migrantih, sem začela z risanjem skupine migrantov s kovčki, na poti, potem pa sem jim postopoma dala imena, priimke, značaj, etnično in versko ozadje ter zgodbo. V meni je prevladovala misel, da moramo v takšnih razmerah le vzeti, kar smo, in poskusiti ugotoviti, kaj bomo s tem naredili. V središču, na čelu skupine, je bila podoba drobne deklice, ki z odprtimi rokami pozdravlja neznano, z neverjetnimi lasmi, veseljem do življenja in neizčrpno radostjo. To je bila Dunja. Dunja, ker ime, ki ga dajejo deklicam v arabskem svetu, pomeni svet, natančneje zemeljsko življenje. To ime vsebuje vse, kar Dunja nosi v sebi. Izgubi vse, a je njen ves svet.«
– Marya Zarif
Celoten intervju z režiserko Maryo Zarif lahko preberete na povezavi Kinodvora.
O avtorjih/igralcih:
Marya Zarif je vsestranska ustvarjalka, oblikovalka, scenaristka in režiserka multimedijskih vsebin, ki pogosto ustvarja tudi vsebine za mlade. Diplomirala je iz komunikologije in dramskega pisanja na Nacionalnem inštitutu za sliko in zvok v Quebecu, kjer danes tudi živi. Rojena je bila v Siriji, odraščala je v Alepu, zato dobro pozna Dunjin rojstni kraj in različne izzive, s katerimi se soočajo Sirijci od začetka vojne. Podobno kot mnogi Sirijci po svetu, s katerimi je povezana, jo je tragedija, ki jo doživlja njen rojstni kraj, spodbudila k aktivnemu sodelovanju. Leta 2020 je napisala scenarij in sorežirala serijo animiranih oddaj z zgodbo o Dunji; idejo je nato razvila za film, leta 2021 pa je v francoščini izšla tudi knjiga. Dunja in princesa iz Alepa je njen prvi celovečerni film.
André Kadi je leta 2007 prišel v Kanado kot avtor stripov in glasbenik ter se pridružil podjetju Frima, kjer je ostal več let. V naslednjih letih je sodeloval z več animacijskimi studii in avtorji, Dunja in princesa iz Alepa pa je njegov prvi celovečerni film.
Kritike:
»Ta očarljiva in privlačno animirana zgodba o deklici begunki je namenjena družinskemu občinstvu, vendar pa bi se kljub fantazijskim elementom – ali prav zaradi njih – lahko izkazala za izjemno močno pripoved tudi za oboževalce animacije med odraslimi.«
»Nežni šarm filma izhaja iz všečnega in skrbno premišljenega vizualnega sloga – ne glede na to, kako mračen je pogled, je podoba vedno polna nasmehov in cvetja, ki predstavljajo optimističen Dunjin značaj. Enako pomembna je tudi uporabljena glasba – veliko vlogo imajo oud in flavte, najmočnejši pa so trenutki, ko filmski liki skupaj pojejo in plešejo – ti prizori najučinkoviteje prenašajo filmski praznični pristop k življenju, ne glede na to, kakšne izzive nam prinaša.«
– Wendy Ide, Screen Daily