Arhivi: Na programu

  • Repki grejo na turnejo

    Repki grejo na turnejo

    • sobota 15. 4. 2023 ob 17:00
    • Kaj: zmagovalna kombinacija poezije in repa
    • Kje: gledališka dvorana
    • Organizator: Kino Bežigrad
    • Na kratko: vrhunska otroška poezija slovenskih pesnikov v odrepanem jeziku

    Ej Yo, Repki Grejo, na Turnejo! V soboto, 15. aprila, ob 17.00 se bodo Repki oglasili v Delavskem domu Trbovlje.


    Repki so zmagovalna kombinacija poezije in repa. V interaktivni glasbeni predstavi se boste družili s Trkajem, Igorjem Saksido in plesalci plesne šole Artifex.

    Poznavalec mladinske književnosti dr. Igor Saksida je izbral raznovrstno otroško poezijo odličnih slovenskih pesnikov: Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Anje Štefan, Ferija Lainščka, Petra Svetine, Lile Prap, Miroslava Košute, Daneta Zajca, Nika Grafenauerja, Andreja Rozmana Roze in drugih. Trkaj pa jih je dopolnil z dinamičnimi repi, v katerih prepoznavamo motive in tematiko iz otroške poezije, a v sodobnem, bolj igrivem in manj predvidljivem odrepanem jeziku. Pesmi in repe sta predstavila v knjigi in albumu Repki, tokrat pa v interaktivni glasbeni predstavi tudi na odru vseslovenske turneje.

    Vstopnice so naprodaj samo na prodajnih mestih Eventim. Spletni nakup lahko opravite tukaj.

  • Zapojmo skupaj 2023

    Zapojmo skupaj 2023

    • sreda 29. 3. 2023 ob 18:00
    • Kaj: revija odraslih pevskih zborov
    • Kje: gledališka dvorana
    • Organizator: JSKD Območna izpostava Trbovlje

    Vabljeni na območno revijo odraslih pevskih zborov, oktetov in malih pevskih skupin Trbovelj in Hrastnika, ki bo v sredo, 29. marca, ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje.

    Vstop na prireditev je prost.

    Na reviji bodo nastopili MoPZ Svoboda Hrastnik, MePZ Knapovsko sonce, MePZ Javor, Lovski pevski zbor Trbovlje, MoPZ Zarja, Vokalna skupina KD Eho, ŽPZ Kulturno društvo Svoboda Dol pri Hrastniku, Župnijski pevski zbor sv. Martina Trbovlje, Vokalna skupina Plavica in Mešani pevski zbor Prosavus.

  • Mobilna razstava: NOB 1941–1945

    Mobilna razstava: NOB 1941–1945

    • 4. 4. 2023 – 16. 4. 2023
    • Kaj: razstava
    • Kje: galerija Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

    Vabimo vas na odprtje mobilne razstave NOB 1941–1945, ki bo v torek, 4. aprila, ob 18. uri v galeriji Delavskega doma Trbovlje.

    Razstava bo na ogled do 16. aprila. Ogledate si jo lahko v četrtek od 17. do 18. ure ter v petek, soboto in nedeljo od 16. do 19. ure. Po predhodni najavi na telefonsko številko 051 626 296 je ogled mogoč tudi v dopoldanskem času.

    O razstavi:
    Razstava nas popelje skozi štiri leta 2. svetovne vojne na Slovenskem: od okupacije in razkosanja Slovenije, prek začetkov odporniškega gibanja, razmaha odpora, do končne zmage in osvoboditve. Temelje odporu je dala Osvobodilna fronta, ki je združila različne skupine, katerih cilj je bil boj proti okupatorju in osvoboditev Slovenije. Ravno na ozemlju Slovenije se je 2. svetovna vojna v Evropi tudi končala, slovenski partizani pa so bili del zmagovitega zavezništva. Cena za zmago in osvoboditev ni bila majhna. Po ocenah strokovnjakov je vojna terjala 100.000 življenj Slovencev. In ravno njihovem spominu je ta razstava tudi posvečena.

  • Raziskovalni četrtki v DDTLabu

    Raziskovalni četrtki v DDTLabu

    • četrtek 6. 4. 2023 ob 17:00
    • četrtek 13. 4. 2023 ob 17:00
    • četrtek 20. 4. 2023 ob 17:00
    • Kaj: dnevi odprtih vrat
    • Kje: Nova galerija DDT
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje
    • Na kratko: brezplačne dejavnosti za otroke in odrasle

    Ob četrtkih popoldne vas vabimo v DDTLab.


    V četrtek, 6. aprila, se bomo preizkusili v krmiljenju letala s pomočjo misli, si ogledali razgled z najvišjega dimnika v Evropi in zaplesali s staroselci z Nubskih gora.
    Rezervirajte si svoj termin na: ddtlab@dd-trbovlje.si ali na številki 051 626 296.

    V četrtek, 13. aprila, bomo z najmlajšimi otroki spoznali robotko Evo. Z njo bomo zaplesali in zapeli, oponašali živali in mogoče celo malo računali.

    V četrtek, 20. aprila, bomo na delavnici oblikovali čisto svoje podvodne svetove, ki si jih bodo na očalih za virtualno resničnost ogledali tudi obiskovalci sobotne kino predstave Kiti, varuhi planeta.
    Prijave: ddtlab@dd-trbovlje.si ali 051 626 296.

    Vse dejavnosti so brezplačne in bodo potekale v Delavskem domu Trbovlje od 17.00 do 18.30.

  • Hop v pravljico

    Hop v pravljico

    • sobota 1. 4. 2023 ob 10:30
    • Kaj: igrana predstava
    • Kje: kino dvorana
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje
    • Igra Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje
    • Cena: 5 € za otroke in odrasle

    Tinka in Tinček ne ubogata staršev, zato ju ugrabijo coprnice in odpeljejo v Deželo pravljic. Tam otroka ne sedita križem rok, ampak pomagata pravljičnim likom, kar povzroči pravo zmedo, saj ni nič več tako, kot sta določila brata Grimm. Bosta Tinka in Tinček vendarle našla Rdečo Kapico in se še pravočasno vrnila domov na kosilo?

    Vstopnice za izven lahko kupite na blagajni Delavskega doma Trbovlje. Cena vstopnice je 5 evrov za otroke in odrasle.

    Vljudno vabljeni!

  • Digi.komp delavnice

    Digi.komp delavnice

    Digi.komp delavnice dekoracija
    • torek 21. 3. 2023 ob 16:00
    • sreda 22. 3. 2023 ob 16:00
    • Kaj: Brezplačne delavnice za učitelje in mentorje
    • Kje: Delavski dom Trbovlje, Zasavska ljudska univerza
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje, Zasavska ljudska univerza
    • Na kratko: delavnice inovativnih pristopov poučevanja
    • Cena: brezplačno

    Za vas pripravljamo brezplačne delavnice, na katerih bomo izdelali svoj mikroskop, preizkusili igrive pristope k učenju osnov elektronike in spoznali uporabno programsko opremo OBS Studio.

    DELAVNICA MikroMakro – IZDELAJ SVOJ MIKROSKOP

    Na delavnici bomo uporabili karton in reciklirane leče ter iz njih naredili enostaven mikroskop. S pomočjo pametnega telefona bomo izvedli nekaj preprostih mikroskopiranj različnih vsakdanjih premetov.

    DELAVNICA KREATIVNE ELEKTRONIKE

    Na delavnici bomo skozi kreativne, igrive pristope spoznavali osnove elektronike. Na praktičnih primerih bomo spoznavali delovanje elektrike in uporov ter iz elektronskih vezij, diod in preprostih senzorjev naredili svoje osnovno vezje, ki bo oddajalo zvoke in svetlobo.

    DELAVNICA OBS STUDIA

    Na delavnici bomo spoznali brezplačno programsko opremo OBS Studio, ki omogoča snemanje, pretakanje in urejanje videoposnetkov. Naučili se bomo preprostih trikov, ki vam bodo olajšali delo in poskrbeli za profesionalen izgled vaših posnetkov.

    PRIJAVNICO NAJDETE TUKAJ.

    URNIK DELAVNIC:

    V Trbovljah:

    torek, 21. marec, 16.00–19.00 delavnica kreativne elektronike

    torek, 21. marec, 16.00–19.00 delavnica MikroMakro (izdelaj svoj mikroskop)

    V Zagorju:

    torek, 21. marec, 16.00–19.00 delavnica OBS Studia

    sreda, 22. marec, 16.00–19.00 delavnica kreativne elektronike

    sreda, 22. marec, 16.00–19.00 delavnica MikroMakro (izdelaj svoj mikroskop)

    Vse delavnice so brezplačne, predznanje ni potrebno. Potekale bodo v angleškem jeziku, saj bodo z nami strokovni mentorji iz tujine.

    Delavnice bodo vodili strokovni sodelavci iz norveškega Piksla, partnerja v projektu Dvig digitalnih kompetenc – digi.komp.

  • Kiti, varuhi planeta

    Kiti, varuhi planeta

    Dokumentarni film, 82 minut

    Izvirni naslov (leto): Les Gardiennes de la planète (2022)
    Režija: Jean-Albert Lièvre
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Kinodvor in izbrani kinematografi Art kino mreže Slovenije bodo na svetovni dan Zemlje 22. aprila
    predvajali novi dokumentarni film Kiti, varuhi planeta.


    Z vstopnico razstave V vrtincu sprememb v Cankarjevem domu si lahko film ogledate po znižani ceni 3 €. Prav tako si lahko do 20. maja s kinovstopnico razstavo ogledate po enaki znižani ceni 3€.

    O filmu:
    V filmu odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih, prebivalcih svetovnih oceanov, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa, nas popelje na potovanje, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem.

    Zanimivosti:
    V nasprotju s produkcijami dokumentarnih filmov o živalih, ki delajo z velikimi ekipami sodelavcev z vseh koncev sveta, so dokumentarni film Kiti, varuhi planeta posneli drugače. Delali so z majhno snemalno ekipo dveh, treh ljudi in s krajevnimi strokovnjaki. Ker kiti živijo povsod po svetu, so se trudili karseda omejiti premike tako ekipe kakor materiala. Prednost je imela Mehika, saj v njenem morju živijo tri vrste kitov. Pri snemanju so sodelovali s krajevnimi ribiči, potapljači, upravljavci dronov in inženirji zvoka.
    Snemanje kitov z bližine ni preprosto. Za to mora biti izpolnjenih več pogojev: ugodno vreme, dobra podmorska vidljivost, veliko potrpežljivosti, pripravljenost kitov, hitra odzivnost in veliko sreče. Kiti namreč odločajo, ali se mu človek lahko približa. Če tega ne želijo, se oddaljijo. Če ostanejo v bližini, privolijo v navzočnost človeka.
    Kiti nam že tisočletja ljubosumno skrivajo pomen svojega oglašanja. Ali gre za sredstvo komuniciranja na dolge razdalje, sredstvo medgeneracijskega prenosa, geolokacijski pripomoček ali način dvorjenja? Njihove govorice človek še ni razvozlal.

    Življenje na Zemlji je odvisno od krhkega ravnotežja med vsemi živimi bitji. Eno najpomembnejših vlog za ohranjanje tega ravnotežja pri spopadanju s podnebnimi spremembami imajo prav kiti. Film nas opozori na nevarnosti, ki prežijo na oceane in posledice ob morebitnem izumrtju kitov. Največji sovražnik kitov je človek, za katerega so kiti več stoletij veljali za pošasti. Človek je kriv za množičen upad njihove populacije. Čeprav je kitolov danes prepovedan, človek še naprej ogroža kite. Zvočno onesnaževanje, trki z ladjami, ribiške mreže so nevarnosti, ki ogrožajo njihov vsakdan. Oceani in morja pokrivajo več kot dve tretjini Zemljinega površja. Od tod tudi vzdevek “Modri planet”. Večji del Zemljinega ozemlja torej ne naseljuje človek, temveč kiti. Ali potemtakem mi živimo na njihovem planetu?

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    “Ko sem se nekoč potapljal v morju ob karibskih otokih Turks in Caicos, se je pred menoj nenadoma začela premikati skalnata gmota. Nisem vedel, ali me je obšla slabost ali je šlo za zdrs terena. Ko sem obrnil glavo na desno, sem pred seboj zagledal nekaj, kar je bilo podobno repu, in nato še veliki beli plavuti. Le nekaj centimetrov pred mano je bil kit grbavec; bil je tako velik in tako blizu mene, da ga nisem zaznal. To, za kar sem mislil, da je skala, se je začelo premikati z neopisljivo gracilnostjo, z zračno lahkotnostjo. Najina pogleda sta se srečala in zazdelo se mi je, da sva se drug drugemu nasmehnila. Od tistega trenutka naprej sem sanjal o tem, da bi posnel film o kitih in njihovi ključni vlogi pri gradnji naše civilizacije.”

  • Trije mušketirji: D’Artagnan

    Trije mušketirji: D’Artagnan

    Akcijska pustolovščina, 121 minut

    Izvirni naslov (leto): Les trois mousquetaires: D’Artagnan (2023)
    Režija: Martin Bourboulon
    Scenarij: Martin Bourboulon, Matthieu Delaporte, Alexandre Dumas
    Igrajo: Eva Green, Vincent Cassel, Vicky Krieps, Francois Civil, Romain Duris, Pio Marmai…
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Neverjetna, junaška zgodba pripoveduje zgodbo o mladeniču po imenu D’Artagnan, ki odide od doma v Pariz, v upanju, da postane mušketir garde. Kljub neusešnemu novačenju, vendarle postane del treh najbolj impresivnih mušketirjev – Athosa, Aramisa in Porthosa – in se kmalu vklopi v njihov način življenja. V kraljestvu, razdeljenem zaradi verskih vojn in pod grožnjo britanske invazije, bo peščica moških in žensk prekrižala meče in svojo usodo povezala z usodo Francije.

  • Ups 2! Pustolovščina se nadaljuje

    Ups 2! Pustolovščina se nadaljuje

    Sinhro., animirana, pustolovska komedija, 85 minut

    Izvirni naslov (leto): Ooops! The Adventure Continues (2020)
    Režija: Toby Genkel, Sean McCormack
    Scenarij: Richie Conroy, Mark Hodkinson
    Igrajo: Max Carolan, Ava Connolly, Dermot Magennis…
    Država: Irska, Luksemburg
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Noetova barka, polna živali, med katerimi se skrivata tudi najboljša prijatelja Filip in Leja, pluje po širnem morju. Po tednih, ko kopnega ni bilo nikjer na vidiku, na krovu počasi zmanjkuje zaloge hrane. Pravila barke (vključno s prepovedjo jesti drug drugega!) so še vedno v veljavi, vendar pa se mir med mesojedimi in rastlinojedimi živalmi lahko zelo hitro poruši.
    Po nizu nesrečnih dogodkov Filip in Leja padeta s krova v morje, skupaj z zanjimi zalogami hrane. Na krovu njunega improviziranega splava se jima kmalu pridruži Meti, klepetava mlada meduza in trojica tako odjadra svoji usodi naproti. Seveda pa nesreča nikoli ne počiva in ko jih zajame močna nevihta se ločijo. Lejo in Meti naplavi na oddaljeni samotni otok, Filip pa se prebudi v senci bruhajočega vulkana, kjer odkrije nenavadno kolonijo zelo znanih bitij, ki živijo v harmoniji.
    V tekmi s časom, plimo in grozljivim vulkanom mora Filip poiskati svoje prijatelje, se ponovno združiti z očetom in rešiti celotno kolonijo pred uničenjem.

    Zanimivosti:
    Ups 2! Pustolovščina se nadaljuje je nadaljevanje animirane uspešnice Ups! Noe je odšel … iz leta 2015, ki ponovno spremlja prigode nenavadnih živalic – gnezdneža Filipa in grimpovke Leje.

  • POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI:           Jezdeca

    POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI: Jezdeca

    Komična drama, 107 minut
    • petek 25. 8. 2023 ob 20:30

    POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI: Jezdeca – na stopnišču med ZMŠT in DDT.
    V primeru slabega vremena se bomo preselili v kinodvorano Delavskega doma Trbovlje.
    VSTOP PROST!

    Izvirni naslov (leto): Jezdeca (2022)
    Režija: Dominik Mencej
    Scenarij: Boris Grgurovic, Dominik Mencej
    Igrajo: Timon Štrubej, Petja Labovic, Anja Novak, Nikola Kojo…
    Država: Slovenija, BiH, Hrvaška, Italija, Srbija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Festival slovenskega filma 2022 – vesna za najboljšo glavno moško vlogo (Petja Labović), najboljšo montažo (Andrej Nagode, Matic Drakulić), najboljši zvok (Samo Jurca), najboljši film po izboru občinstva in nagrada IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec, Sarajevo Film Festival 2022 – glavni tekmovalni program, Filmski festival Herceg Novi – Tekmovalni program celovečernih igranih filmov 2022

    O filmu:
    Prijatelja Tomaž in Anton iz majhne vasice predelata svoja mopeda v chopperja in se podata na pot. V iskanju svobode in ljubezni potujeta skozi sanje preteklosti in vizije prihodnosti. Na poti skozi Slovenijo in Hrvaško, ki sta se ravno odcepili od Jugoslavije, ju spremljata mlada ubežnica s skrivnostno preteklostjo in stari motorist. Osebne vrednote so na preizkušnji, svobodna volja pa pod vprašajem.

    Več o filmu:
    Slovenija, spomladi 1999. Prijatelja iz majhne vasice se odločita, da bosta predelala svoja mopeda v chopperja in se podala na pot. V iskanju svobode in ljubezni potujeta skozi sanje preteklosti in vizije prihodnosti. Ženejo ju podivjani impulzi, hkrati pa preganjajo konservativni tradicionalni vzorci. Začneta verjeti in razumeti stvari, ki si jih prej nista mogla niti predstavljati. Na poti skozi Slovenijo in Hrvaško, ki sta se ravno odcepili od Jugoslavije, ju spremljata mlada ubežnica s skrivnostno preteklostjo in stari motorist, ki je prepotoval svet v iskanju svobode, ne da bi mu jo uspelo tudi najti. Drug drugemu in vsak sebi postavljata izzive skozi skupne izkušnje, pri čemer trgata vezi s predstavami o starem in dajeta prostor novemu. Pot pa je polna skritih nevarnosti: nenadna smrt enega od sopotnikov ogrozi njuno prijateljstvo, bolečina pa je neznosna, če ne moreš nikogar okriviti. Osebne vrednote so na preizkušnji, božji namen nejasen, svobodna volja pa vprašljiva. Izkaže se, da je njuno popotovanje drugačno, kot sta pričakovala. Da bi se osvobodila, morata poiskati svojo identiteto, kar jima nepreklicno spremeni življenje. Brezčasna zgodba o iskanju resničnega sebe. Poetični realizem in nekonvencionalna zgradba postavita gledalca za volan tega čustvenega popotovanja, ki kliče k razmisleku.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    “V današnjem svetu, ki je videti bolj zaprt in deljen kot kadarkoli prej, potrebujemo zgodbe, ki preizprašujejo ta status quo. Tako se tudi liki v filmu soočajo z vzorci, v katere so potisnjeni na tak ali drugačen način. Vse prepogosto pozabljamo, da je identiteta, ki jo nosimo kot posamezniki, nekaj, kar se spreminja in oblikuje na podlagi lastnih odločitev, ki jih na poti življenja sprejemamo. Film se tako ukvarja z upanjem, osebnimi prepričanji in idejo o svobodi, v svojem bistvu pa govori o spremembi – možnosti, ki jo imamo vsi,”
    Dominik Mencej, režiser

    O avtorjih/igralcih:
    Dominik Mencej (1987) je diplomiral iz filmske in televizijske režije na ljubljanski AGRFT. Njegov kratki film Prespana pomlad je leta 2014 na Festivalu slovenskega filma poleg vesne za najboljši kratkometražec prejel tudi vesne za najboljšo režijo, scenarij, glavno žensko vlogo in scenografijo. Film Jezdeca je avtorjev prvi celovečerec.

    Kritike:
    »Ne le najboljši novi celovečerni film leta 2022, ampak za svoj denar najboljši zadnjega pol desetletja, “Jezdeca” (ki je bil premierno predvajan v tekmovalnem programu v Sarajevu avgusta) je nežen, zrel, tiho virtuozen prvenec celovečerec slovenskega režiserja/soscenarista Dominika Menceja … Ganljivi, celo magični, na platnu Jezdeci veličastno zacvetijo kot večplasten poklon moči prijateljstva, nostalgije in filma.«
    Neil Young (Screen Daily)

  • POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI:                                        Dedek gre na jug

    POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI: Dedek gre na jug

    Komična drama, 104 minute

    POLETNI KINO FILMSKI UTRINKI: Dedek gre na jug – na stopnišču med ZMŠT in DDT.
    V primeru slabega vremena se bomo preselili v kinodvorano Delavskega doma Trbovlje.
    VSTOP PROST!

    • sobota 26. 8. 2023 ob 20:30

    Izvirni naslov (leto): Dedek gre na jug (2023)
    Režija: Vinci Vogue Anžlovar
    Scenarij: Vinci Vogue Anžlovar
    Igrajo: Boris Cavazza, Vlado Novak, Zala Djurić, Jonas Žnidaršič, Goran Navojac…
    Država: Slovenija
    Distribucija v Sloveniji: Cinemania Group
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni.

    Več o filmu:
    Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom da Boris umira. Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma, ki je bila priča likvidaciji in je sedaj na begu. Življenje gre od tu naprej po svoji poti. Naši junaki doživijo romantične, komične in akcijske dogodivščine polne glasbe in upanja.

  • Črna koža, bele maske

    Črna koža, bele maske

    dekoracija - Črna koža, bele maske
    • torek 4. 4. 2023 ob 19:30
    • na sporedu: torek, 4. april, ob 19.30
    • kaj: drama
    • kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • organizator: Delavski dom Trbovlje
    • za gledališki abonma in izven
    • cena vstopnice: 15 evrov

    Koliko škode naredimo “dobri ljudje”, ko “nikomur nič nočemo”?

    Igrajo: Lina Akif, Joseph Nzobandora-Jose, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah in Maša Kagao Knez
    Avtorica koncepta, režiserka in koreografinja: Maša Kagao Knez
    Gledališče: Anton Podbevšek Teater in Plesni teater Ljubljana

    Ko smo želeli rasizem že vreči na smetišče zgodovine, kamor v resnici spada, so svet ponovno pretresle novice, ki kažejo, da še kako vztraja. Lahko rečemo, da pri nas rasizma ni? Da se to dogaja nekje drugje, daleč v Ameriki? Dokler bo družba potrebovala Drugega za svojo lastno potrditev ali krivca za neuspeh ter med prebivalstvom širila strahove, napetosti, delitve, bo problematika zagotovo obstajala. Bolj ali manj odkrito zaničevanje drugih in drugačnih, pa čeprav gre včasih le za “nedolžno” in nenamerno komentiranje, je tema predstave. Koliko škode naredimo “dobri ljudje”, ko “nikomur nič nočemo”?