Svež in sodoben pristop k ohranjanju spomina na Stojana Batiča.

Razstava bo v galeriji Delavskega doma Trbovlje na ogled od 1. do 25. februarja. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, ob 11. uri bo izbrane projekte predstavil soavtor razstave, Boris Beja.

Galerija je odprta ob četrtkih med 17. in 18. uro ter od petka do nedelje med 16. in 19. uro. V petek, 9. februarja, bo galerija zaprta.

O razstavi:
Avtorji projektov: Ajda Breščak, Anika Živec, Benjamin Jakob Horvat, Eva Benedičič, Evgenija Todorovska, Hana Muck, Lucija Zorn, Manca Baša, Manca Blatnik, Marko Verdnik, Maruša Požar, Maša Dacar, Maša Podvez, Maša Simonič, Miha Zorko, Neja Jug, Nika Repija, Rina Petričević, Sabina Oražem, Taša Mir, Tinkara Bajrič, Tosja Macedoni, Vesna Malnarič, Boris Beja, Alja Hari, Alja Rutar, Brita Mandelj, Dion Launay, Gordana Milivojević, Kim Modrijan, Lana Dekleva Sovre, Luka Bedina, Marko Morales Kalamar, Klara Martinšek, Masa Jager, Max Pozderec, Meta Frelih, Neja Recek, Nuna Ceglar, Sara Rupnik, Taja Atelšek, Tijana Gačić, Vanesa Šarko, Enej Kofol, Tina Razpotnik, Naja Ražem, Monika Bartol.

Pri predmetu Osnove likovnega izražanja, ki ga izvajamo na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerza v Ljubljani, se ukvarjamo z iskanjem novih oblik ali izrazov, z navdihi, s procesi snovanja novega umetniškega dela in kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko dodamo svežo, zanimivo, angažirano izjavo. Te izjave smo iskali v Spominskem ateljeju Stojana Batiča in v urbanem prostoru, kjer nas umetnik nagovori s svojimi prenekaterimi deli v glini, kamnu, lesu ali bronu.

Spominski atelje Stojana Batiča v Švicariji (MGLC) nam je s kipi, instalacijami, slikami, risbami, grafikami in fotografijami ponudil vpogled v preteklost. Poleg kiparjevega opusa, ki smo ga opazovali na projekcijskem platnu, smo s kipi v ateljeju vstopili v intimno raziskovalni odnos.

Naša naloga je bila premisliti in ponuditi likovne predloge za spominek ali uporaben predmet. V likovno smo vključili še uporabniško izkušnjo, s katero se študentje Grafičnih in interaktivnih komunikacij ter Grafične in medijske tehnike ves čas rokujejo. Pogledi mladih so se zaustavili na različnih kipih in likovnih informacijah, ki smo jih s preoblikovanjem in spoznavanjem kiparjevega opusa lahko gledali posodobljeno, likovno natančno analizirali, tudi v javnem prostoru. V teh premislekih in vizualizacijah ter nekaterih realizacijah smo sledili trajnostnemu razmisleku, kako bi materiale, ki jih v proizvodnjah nekdo ne vidi več kot uporabne, mi videli kot material ponovne vsebine.

Izkušnja branja in gledanja je dragocena, saj smo s prerisovanjem, posnemanjem in interpretiranjem Batičevega rokopisa bolje razumeli njegovo likovno formo. Te različne formate v izbranih projektih pa predstavljamo v dialogu in s spoštovanjem do umetnikovega dela.

Batičerija 2 je Švicarija, ki smo jo iz parka Tivoli prenesli v prostore fakultete in v prenekatere domove študentov, tako kot se je iz obronka parka Tivoli rojevala umetnost Stojana Batiča v najrazličnejše kraje Slovenije. Ob tem pa je še ena vez in razlog izbire Batiča za delo v naših prostorih. To je njegova rudarska izkušnja, s katero je likovno zaznamoval vsa tri zasavska mesta.
Naši študentje so bili tako v dialogu s kolegi, ki čez cesto še vztrajajo pri študiju rudarstva z mislijo na svetlobo, kjer je morda nikoli ne bomo našli. Saj jo vendarle vedno nosimo v sebi, kot mi je rekel kipar sam, »delaš iz sebe, od ljudi za ljudi«.

Boris Beja

Projekt Batičerija 2 so v letu 2022, 2023 in 2024 razvijali študentke in študenti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje pod mentorstvom Borisa Beje, v sodelovanju z Jonom Brecetom in Ano Mendizza. Raziskovali so, kateri likovni elementi in vsebinski poudarki Batičevih del jih osebno nagovarjajo, kako preko videnega ustvariti novo ustvarjalno izkušnjo in predvsem razmislek tistega, ki se bo z našim projektom rokoval. Razstava predstavlja izbor zaključenih študentskih projektov, ki poleg klasičnih medijev vključujejo v svojo formo tudi sodobne tehnologije.

Mentorji: Boris Beja, Jon Brce in Ana Mendizza

Projekt je nastal v sodleovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto, Univerze v Ljubljani in s podporo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

Zahvale: Jerneja Batič, Yasmin Martin Vodopivec, Dušan Dovč, Ana Mendizza, Jon Brce