Izvirni naslov (leto): Un p’tit truc en plus (2024)
Režija: Artus
Scenarij: Artus , Clément Marchand, Milan Mauger
Igrajo: Artus , Clovis Cornillac, Alice Belaïdi…
Država: Francija
Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
Povezave: IMDB

O filmu:
Da bi pobegnila pred policijo sta roparja, sin in oče, prisiljena iskati zatočišče v poletnem taboru za mlade odrasle z duševnimi motnjami, pri čemer se izdajata za enega izmed varovancev in njegovega specialnega vzgojitelja. To je začetek težav in izjemne življenjske izkušnje, ki ju bo za vedno spremenila. Film je delno navdahnjen z resničnimi dogodki, kar mu daje dodaten čustveni pečat in globino.

Več o filmu:
Čeprav je film prava komična poslastica, prinaša tudi globoko sporočilo o človečnosti, sprejemanju in prijateljstvu. Življenje v kampu in odnosi med junaki gledalca spomnijo, kako pomembna je empatija in koliko se lahko naučimo od tistih, ki se vsak dan soočajo z edinstvenimi izzivi. Kritiki ga hvalijo kot svež in presenetljivo globok prikaz življenja, ki v svoji komični srčnosti naslavlja občutljive teme.

Zanimivosti:
Francija je film sprejela z odprtimi rokami. Nekaj malenkost drugačnega je podrl več rekordov in zlahka prehitel uspešnice in mednarodne franšize kot sta Dune 2 in Vrvež v moji glavi 2. V samo nekaj tednih je postal najbolj gledan film leta in navdušil več kot 10,7 milijona gledalcev – to ni le uspeh, ampak prava filmska evforija.

Francoska komedija je tradicionalno znana po subtilnem humorju in večplastnih likih, a Nekaj malenkost drugačnega se s svojo temo in pristopom razlikuje. Namesto profesionalnih igralcev je ekipa filma za nekatere ključne vloge raje vključila igralsko nešolane posameznike z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki s svojimi edinstvenimi osebnimi zgodbami dajejo filmu povsem novo dimenzijo.

Eden od največjih presežkov filma je zagotovo njegova ekipa. Kritiki hvalijo avtentičnost igralske zasedbe in drzen pristop, saj film vključuje neprofesionalne igralce z invalidnostjo, kar odpira nova vrata za zastopanost v filmu. Približno polovica igralcev, ki so vključeni v poletni kamp, so dejanske osebe z različnimi oblikami invalidnosti. Avdicije so organizirali po vsej Franciji in po dolgotrajnem iskanju odkrili prave talente – kot je oboževalec Dalide, ki v filmu večkrat poje njene pesmi ali pa mladenič, ki se navdušuje nad preoblekami in prinaša v vsak kader nekaj svoje osebnosti. Njihove pristne osebnosti so poskrbele za vrsto komičnih trenutkov, ki so povsem spontani in ustvarjajo nepozaben čar filma.

Kritike:
“Film je prava paša za oči in srce – ni samo komedija, temveč tudi poziv k večji odprtosti in razumevanju.” – Marie-Jeanne Dupont, francoska filmska kritičarka.