Razstava Svoboda v odmevu vojne

Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

V avli Delavskega doma Trbovlje od srede, 23. aprila, do nedelje, 11. maja, gostimo razstavo Svoboda v odmevu vojne.

Razstavo si lahko ogledate ob četrtkih med 17. in 18. uro ter od petka do nedelje med 17. in 20. uro.

O razstavi

Z deli se predstavljajo Brankica Mikić, Daša Ivanuša, Jana Kusovac, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Lea Lavrenčič, Lovro Frece, Luša Karner, Marika Gönc, Miša Marguč Jensterle, Nuša Javornik, Sašo Jakob, Teja Medvešček, Tina Taler, Zala Škodnik, Žan Kranjčević, Žan Kreft, Žan Marcel Stermecki, Sara Selšek.

Projekt je nastal v sodelovanju z mentorjema asist. dr. Tanjo Medved in doc. Borisom Bejo na magistrskem programu Grafične in interaktivne komunikacije Naravoslovnotehniške fakultete UL.

Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Izjave mladih niso omejene, morda na pogled zamejene v pravokotnem formatu, gradijo dialog med polpreteklo zgodovino in sodobnostjo. V medijsko raznolikih izrazih, kjer se srečujemo s tipografskimi rešitvami, digitalno ilustracijo, fotografijo in fotomontažo, med klasičnimi kolaži in tistimi, ustvarjenimi z grafično programsko opremo, smo se v delu naslonili tudi na protagoniste grafičnega oblikovanja na Slovenskem.

Predmet likovne analize grafičnih izdelkov se v svoji vsebini naslanja na prostor in čas, ki ga je grafika v našem prostoru preživela v zadnjem stoletju. Prostor, ki se zdi brezmejen, se je v grafični produkciji omejil v večini primerov na pravokoten format, v katerem se izvajajo različne likovne operacije, te pa se pri naslovniku v javnem prostoru nadaljujejo in subjektivno interpretirajo. Iz tega sledi, da prostor ni samoumeven in ga je človeštvo z namenom omejilo na štiri stene, med katerimi si posameznik želi imeti mir. Tudi ta v sodobnem času, morda nikdar, ni samoumeven.

Grafične kompozicije vključujejo tudi slogane, ki nadgrajujejo likovni izraz in sporočilo. Med njimi: Svet, ki je obljubljal mir, postaran znova gori v plamenih konfliktov, Napihnjeni v miru, Žica je padla, Lebdimo na krilih svobode že 80 let, 80 let zremo v mirno nebo. S pripisi smo grafične zasnove bralcem naših plakatov ponudili brez moraliziranja, kot opozorilo na to, da kljub navideznemu miru lahko slišimo bobnenje orožja v našem prostoru. In grafika je vedno bila orožje. Tega so se zavedali vsi totalitarni sistemi, ki so s propagandnim tiskom gradili nove oblike in odnose v prostoru. Zatorej je pričujoči projekt tudi neke vrste poklon partizanski umetnosti, ki je v nemogočih razmerah skrbela za informiranje in ne nazadnje tudi likovno interpretiranje sporočil, ki so se tiskala v gozdovih ali ilegalnih tiskarnah v urbanih prostorih.

Likovna ustvarjalnost je zavezana prostoru in od njega odvisna, za prostor in v prostoru nastaja in na neki način je prostorsko zavezana tudi pripovedništvu. Človek je preko likovne ustvarjalnosti vselej pripovedoval o sebi in o dogajanju okrog sebe, z organiziranjem lastnega bivalnega prostora pa je želel tega opremiti, dopolniti tudi z umetnostjo, ga z njo označevati kot svojega. V neredu je človek vedno iskal red in lahko bi rekli, da je naš prostor organiziran v določenem neredu, pa vendar v določenem zaporedju. In tako si v zaporedju sledijo avtorske izjave mladih, ki so vojno in mir interpretirali svobodno! In takšnih svobodnih nagovorov si želimo čim več.