Izvirni naslov (leto): Les Gardiennes de la planète (2022)
Režija: Jean-Albert Lièvre
Država: Francija
Distribucija v Sloveniji: Fivia
Povezave: IMDB
Kinodvor in izbrani kinematografi Art kino mreže Slovenije bodo na svetovni dan Zemlje 22. aprila
predvajali novi dokumentarni film Kiti, varuhi planeta.
Z vstopnico razstave V vrtincu sprememb v Cankarjevem domu si lahko film ogledate po znižani ceni 3 €. Prav tako si lahko do 20. maja s kinovstopnico razstavo ogledate po enaki znižani ceni 3€.
O filmu:
V filmu odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih, prebivalcih svetovnih oceanov, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa, nas popelje na potovanje, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem.
Zanimivosti:
V nasprotju s produkcijami dokumentarnih filmov o živalih, ki delajo z velikimi ekipami sodelavcev z vseh koncev sveta, so dokumentarni film Kiti, varuhi planeta posneli drugače. Delali so z majhno snemalno ekipo dveh, treh ljudi in s krajevnimi strokovnjaki. Ker kiti živijo povsod po svetu, so se trudili karseda omejiti premike tako ekipe kakor materiala. Prednost je imela Mehika, saj v njenem morju živijo tri vrste kitov. Pri snemanju so sodelovali s krajevnimi ribiči, potapljači, upravljavci dronov in inženirji zvoka.
Snemanje kitov z bližine ni preprosto. Za to mora biti izpolnjenih več pogojev: ugodno vreme, dobra podmorska vidljivost, veliko potrpežljivosti, pripravljenost kitov, hitra odzivnost in veliko sreče. Kiti namreč odločajo, ali se mu človek lahko približa. Če tega ne želijo, se oddaljijo. Če ostanejo v bližini, privolijo v navzočnost človeka.
Kiti nam že tisočletja ljubosumno skrivajo pomen svojega oglašanja. Ali gre za sredstvo komuniciranja na dolge razdalje, sredstvo medgeneracijskega prenosa, geolokacijski pripomoček ali način dvorjenja? Njihove govorice človek še ni razvozlal.
Življenje na Zemlji je odvisno od krhkega ravnotežja med vsemi živimi bitji. Eno najpomembnejših vlog za ohranjanje tega ravnotežja pri spopadanju s podnebnimi spremembami imajo prav kiti. Film nas opozori na nevarnosti, ki prežijo na oceane in posledice ob morebitnem izumrtju kitov. Največji sovražnik kitov je človek, za katerega so kiti več stoletij veljali za pošasti. Človek je kriv za množičen upad njihove populacije. Čeprav je kitolov danes prepovedan, človek še naprej ogroža kite. Zvočno onesnaževanje, trki z ladjami, ribiške mreže so nevarnosti, ki ogrožajo njihov vsakdan. Oceani in morja pokrivajo več kot dve tretjini Zemljinega površja. Od tod tudi vzdevek “Modri planet”. Večji del Zemljinega ozemlja torej ne naseljuje človek, temveč kiti. Ali potemtakem mi živimo na njihovem planetu?
Iz prve roke/komentar režiserja:
“Ko sem se nekoč potapljal v morju ob karibskih otokih Turks in Caicos, se je pred menoj nenadoma začela premikati skalnata gmota. Nisem vedel, ali me je obšla slabost ali je šlo za zdrs terena. Ko sem obrnil glavo na desno, sem pred seboj zagledal nekaj, kar je bilo podobno repu, in nato še veliki beli plavuti. Le nekaj centimetrov pred mano je bil kit grbavec; bil je tako velik in tako blizu mene, da ga nisem zaznal. To, za kar sem mislil, da je skala, se je začelo premikati z neopisljivo gracilnostjo, z zračno lahkotnostjo. Najina pogleda sta se srečala in zazdelo se mi je, da sva se drug drugemu nasmehnila. Od tistega trenutka naprej sem sanjal o tem, da bi posnel film o kitih in njihovi ključni vlogi pri gradnji naše civilizacije.”