festivali/nagrade:
Berlinale (srebrni medved za najboljši scenarij); Liffe

o filmu:
Orsolya, sodna izvršiteljica v transilvanskem Cluju, mora izseliti moškega, ki si je uredil zasilno prebivališče v kleti zapuščene hiše. Stavbo nameravajo porušiti, da bi na njenem mestu zgradili butični hotel Kontinental. Toda Orsolyino navidez rutinsko opravilo pripelje do nepričakovanega dogodka … in globoke moralne krize.

iz prve roke/komentar režiserja:
»Romunski režiser Radu Jude nam je znova podaril gostobeseden, jezen film idej – neusmiljen rafal bodic. Delo, postavljeno na tanko mejo med upanjem in brezupom, je satirično, polemično in polno gneva do pohlepnih in reakcionarnih povprečnežev, ki so na oblasti v režiserjevi domovini. /…/ To ni lahka gledalska izkušnja, a Kontinental ’25 se kot vsa Judejeva dela kar iskri od energije in ostrine.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Mešanica iskrenosti in cinizma, ki se izrazi v nečem, kar je pravzaprav serija dialogov, postopoma pridobi moč moralne prilike, pa čeprav nekoliko dvoumne. /…/ Najbolj radikalna (in morda implicitno pesimistična) poanta Judejeve zgodbe – ki sicer ne podleže skepticizmu ali uporništvu – je morda ravno v njenem prepoznanju pomanjkanja, ki vlada v današnjem času: spremembe, bodisi osebne ali družbene, zahtevajo vsaj kanček vesti.«
– Nicolas Rapold, Sight & Sound

»Romunski režiser je posnel sijajno berlangovsko analizo naših najbolj intimnih zahodnih katastrof. /…/ Zgodba, ravno tako tragična kot zabavna, se pred očmi gledalca razvija na način, ki je hkrati brezupen in neizogiben. Rezultat je film, minimalističen v svoji veličastnosti, ki tava po obrobju mest in zavesti, žrtvah privatizacijskega pohlepa, ki na koncu uniči vse – vse javno, torej vse nas. Mojstrovina.«
– Luis Martínez, El Mundo

»Notranje popotovanje ter niz srečanj, ki ga spremenijo v moralno odisejado, je jedro nekakšne filozofske pravljice: zaveznik v podobi moža, nadležni sodelavci, filantropska prijateljica s svojo slepo ulico dobrodelnosti, rasistična in nacionalistična mati, fatalistični dostavljavec hrane – sam bi se raje opisal ‘zenovski’ –, pravoslavni duhovnik … /…/ Moraliteta, v kateri do zadnjega kadra ne vemo, kaj nas čaka.«
– Camille Nevers, Libération

»Film, trdno zasidran v geopolitični specifičnosti mesta Cluj, raziskuje etnične napetosti, ekonomske neenakosti, dediščino totalitarizma, brezobzirnost kapitalizma in uničevalno moč nepremičninskega trga; toda prav skozi ta lokalni okvir Jude prodira globoko v protislovja našega globaliziranega, neoliberalnega sveta – medtem ko se vseprisotna kulturna in moralna gniloba širi naprej.«
– Marina Ashioti, Little White Lies

»Film z izvrstnim osrednjim nastopom Eszter Tompa – komičnim in hkrati ganljivim – bo več kot zadovoljil režiserjeve oboževalce, hkrati pa razveselil vse tiste, ki so se bali, da je evropski umetniški film izgubil svoj borbeni duh.«
– Jonathan Romney, Screen Daily

»Eden od prvakov “novega romunskega filma” Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. /…/ Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh “drugih”: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. /…/ Film Kontinental ’25 /…/ je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …«
– Gorazd Trušnovec, Radio Slovenija

»Kontinental ´25 je cinična slika dežele, ki je posvojila invazivni neoliberalizem, in obenem sarkastična slika dežele, v kateri med neoliberalizmom in stalinizmom ni nobene razlike. Neoliberalizem nižjim slojem – odvečnemu človeštvu, ki ne pričakuje preveč od konca sveta – stalinistično sporoča: bolj ko ste nedolžni, bolj si zaslužite smrt! Tudi Orsolya – sicer podpornica palestinskega boja – je kriva, a ne zato, ker deložira nedolžne, temveč zato, ker žaluje za brezdomnim skvoterjem (Gabriel Spahiu), nekdanjim športnikom, ki je samomor naredil kar med deložacijo. A le zakaj bi žalovala za njim – tam, od koder ga je deložirala, bo zrasel nov deluxe hotel. Ja, Kontinental. Spomenik socialni pravičnosti, gentrifikaciji, neoliberalnemu režimu, ki ne prerazporeja družbenega bogastva, temveč občutek krivde (tako da vse spreminja v kolaborante in voljne eksekutorje), in vsem tistim, ki jim je vseeno, če bodo v zgodovino zapisani kot barbari. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina