Izvirni naslov (leto): Tori et Lokita (2022)
Režija: Jean-Pierre, Luc Dardenne
Scenarij: Jean-Pierre, Luc Dardenne
Igrajo: Pablo Schils, Joely Mbundu, Alban Ukaj, Tijmen Govaerts, Charlotte De Bruyne, Nadège Ouedraogo, Marc Zinga…
Država: Belgija
Distribucija v Sloveniji: Fivia
Povezave: IMDB

O filmu:
Brata Dardenne v svojem značilnem naturalističnem slogu pripovedujeta napeto, srce parajočo zgodbo o dveh afriških najstnikih, ki skušata obdržati glavo nad vodo v trdnjavi Evropa. Dobitnik posebne nagrade ob 75. obletnici festivala v Cannesu.

Več o filmu:
Tori in Lokita ne moreta drug brez drugega. Živita v enem od centrov za begunce v Belgiji, potem ko sta iz Afrike pripotovala sama. Lokita je stara šestnajst let in še nima urejenega dovoljenja za bivanje, mlajši Tori pa je kot preganjani »čarovniški otrok« dokumente že dobil. Izdajata se za brata in sestro, čeprav sta se spoznala šele na čolnu na poti v Evropo. Imata cilj: brž ko bo Lokita dobila dovoljenje za bivanje, se bo izučila za hišno pomočnico, da bosta lahko šla na svoje. A pot do tja je polna ovir. Da bi zaslužila nekaj denarja za Lokitino družino v Beninu in tihotapce, ki jima dihajo za ovratnik tukaj, delata za lokalnega dilerja. Ko Lokiti ne odobrijo dokumentov, se odloči, da jih pridobi po drugi poti. V zameno pristane v skrivni pridelovalnici marihuane, kjer mora tri mesece brez telefona in stika s svetom skrbeti za rastline. A Tori in Lokita ločitve ne zdržita, četudi so posledice krute.

Iz prve roke/komentar režiserja:
»Najin film pripoveduje zgodbo o prijateljstvu, lepem in močnem prijateljstvu /…/. Šele ko sva si to prijateljstvo zamislila kot jedro filma, sva začutila, da najina glavna lika Lokita in Tori postajata živi, edinstveni človeški bitji. Da sta presegla medijsko podobo mladih migrantov, znanih kot ‘mladoletni tujci brez spremstva’, ter postala več kot le ponazoritev primera, situacije ali teme. Pa ne da Torijeva in Lokitina situacija ne bi bila pomembna. Nasprotno, položaj pregnanih, osamljenih, izkoriščanih in ponižanih najstnikov je zaradi njunega odnosa, ki se je z odzivom na okoliščine okrepil, dobil novo razsežnost, najin film pa je postal tudi obsodba krutih in krivičnih razmer, v katerih so se znašli mladostniki, ki živijo v pregnanstvu v naši državi, v Evropi. /…/ Najina največja želja je, da bi gledalce in gledalke, ki bodo ob koncu filma začutili globoko sočutje do dveh mladih migrantov in njunega neomajnega prijateljstva, prevzel tudi duh upora proti nepravičnosti, ki vlada v naših družbah.«
Jean-Pierre in Luc Dardenne

Kritike:
»Za gledalca je to izjemno intenzivno doživetje. Film ne traja niti uro in pol, napetost pa tudi za trenutek ne popusti. Brata Dardenne si bolj kot kadarkoli prizadevata za čistost. Nobene odvečnosti, nobene sentimentalnosti. Film Tori in Lokita je povsem osredotočen na dramo, ki se stopnjuje po zaslugi izvrstno zgrajenega scenarija, v katerem se vsi elementi prilegajo kot koščki peklenske sestavljanke.«
Hubert Heyrendt, La Libre Belgique

»S filmom Tori in Lokita sta brata Dardenne posnela svoje najboljše delo v več letih. /…/ Pesem dveh mladih migrantov bo še dolgo odmevala v vaših mislih /…/.«
Lieven Trio, De Morgen

»Močan in pretresljiv film. /…/ Pablo Schils in Joely Mbundu sta neverjetno pretanjena, s svojo prezenco preplavita platno in v film vneseta čudovito toplino, ki se postavi v kontrast z brezsrčno družbo.«
Fabienne Bradfer, Le Soir

»Ta ganljivi in politično angažirani film, trdno zgrajen na natančno raziskani resničnosti, je najboljše delo bratov Dardenne vsaj po Fantu s kolesom (Le gamin au vélo) iz leta 2011, verjetno pa tudi eden njunih najboljših filmov na splošno.«
Jonathan Romney, Screen Daily

»Tori in Lokita odlično pokažeta, kako je treba posneti takšno zgodbo: s kirurško natančnostjo. Film nas s svojim skrajno neprisiljenim in neolepšanim pristopom sooči s surovostjo vsakdanjega življenja tistih, ki so v družbi nevidni – razen za organe pregona in izkoriščevalce. Igralski nastopi so okleščeni na raven funkcionalnega, vedenjskega minimuma; dejanja, na primer telesno nasilje ali gesta ljubezni in sočutja, pa so varčna, učinkovita in brez vsega odvečnega. Prav zato pa postane zgodba o boju za preživetje razseljenih ljudi še toliko bolj silovita.«
Daniel Kasman, Notebook

»S Torijem in Lokito sta brata znova našla moč svojih zgodnjih del in brez dvoma ustvarila enega svojih najboljših filmov.«
Hugues Dayez, RTBF

»Film Tori in Lokita je najbolj jezno delo, kar sta jih brata Dardenne kdaj posnela – trditev, ki je ne gre jemati zlahka, ko govorimo o filmskih ustvarjalcih, ki sta v zadnjih treh desetletjih iz stisk najbolj prikrajšanih ljudi v Belgiji ustvarjala kot britev ostre moralne drame.«
David Ehrlich, IndieWire

»Morda sta Tori in Lokita res izmišljena, toda skoraj vsak trenutek, ki ga preživimo v njuni družbi, zaznamuje neverjetna pristnost; občutek, da njuni življenji potekata ne le znotraj, temveč tudi zunaj dosega kamere. /…/ Mislim, da je pesimizem filmskih ustvarjalcev neločljivo povezan z njunim sočutjem in da je to sočutje neločljivo povezano z njunim besom. /…/ Brata Dardenne sta preveč iskrena, da bi prikrivala svoj obup nad stanjem sveta. Vesta pa tudi, da je lahko izražanje tega obupa majhen izraz upanja.«
Justin Chang, Los Angeles Times

»/…/ napet triler o moralni zavesti /…/ Prekarnost življenj, ki jih raziskujeta brata Dardenne, prežame zgodbe z vzdušjem in napetostjo, režijske odločitve – vključno s tem, kam postavita kamero in kako umestita like v svet – pa njuna dela navdahnejo z značilno etično politiko.«
Manohla Dargis, The New York Times