Na sporedu
- četrtek 17.10.2024 ob 18:00
- nedelja 20.10.2024 ob 20:00
Po projekciji sledi še pogovor s filmsko ekipo. Prijazno vabljeni!
Izvirni naslov (leto): Odrešitev za začetnike (2024)
Režija: Sonja Prosenc
Scenarij: Sonja Prosenc
Igrajo: Aliocha Schneider, Katarina Stegnar, Marko Mandić, Mila Bezjak, Judita Franković Brdar, Jure Henigman, Kristoffer Joner, Ana Đurić, Matija Vastl…
Država: Slovenija
Distribucija v Sloveniji: Gustav Film
Povezave: IMDB
Festivali/nagrade:
Tribeca; New York
O filmu:
V navidez popolno družino vstopi mladi neznanec Julien in poruši občutljivo ravnovesje družinske dinamike. Skozi pokanje skrbno varovane družinske fasade se razkrije komična disfunkcionalnost odnosov Aleksandra, Olivije in njune najstniške hčerke Agate.
Iz prve roke/komentar režiserja:
»Ko sem bila otrok, nam je na cesti zgorel avto. Iz tega otroškega spomina na avtomobile, ki vozijo mimo, je nastala Odrešitev za začetnike. Sredi kaosa in strahu mimo zgorelega avta zapelje drug avto – bleščeč, nov, z družino, ki se zdi popolna in se ne ustavi, da bi pomagala.
Kdo so ti ljudje, ki se odločijo, da ne bodo ustavili? V svojem jedru je ta film raziskovanje izolacije, ne le fizične, temveč tudi čustvene in socialne. Poglabljamo se v življenje premožne slovenske družine, ki pooseblja ločenost od resničnosti okolice. Sebe dojemajo kot kozmopolite, imajo prijatelje z vsega sveta, hkrati pa skrivajo strah pred bližnjimi ‘navadnimi’ ljudmi – ljudmi, ki jih dojemajo kot vsakdanje posameznike, katerih življenja se jim zdijo tuja in ki bi lahko prinesli kaos v njihov skrbno nadzorovan red. Živijo v mehurčku, ki je prozoren in navidezno neprepusten, enako kot steklena hiša v filmu. Ta metaforična in fizična pregrada zamejuje osnovni prostor pripovedi filma.
Odrešitev za začetnike se začne kot družbena satira, skozi katero preučujemo sodobne družbene probleme. Vendar se, ko se plasti luščijo, zgodba preobrazi v raziskovanje človeškega stanja. Je brezbrižnost do sveta, ki nas obdaja, naučena; simptom širše družbene patologije? Ali pa se morda bojimo soočiti s svojo lastno ranljivostjo?«
– Sonja Prosenc
O avtorjih/igralcih:
Sonja Prosenc je po končanem študiju novinarstva in kulturologije sodelovala pri mednarodnih scenarističnih programih, kot je TorinoFilmLab, ter se udeležila delavnic Berlinale in Sarajevo Talents. Je soustanoviteljica produkcijske hiše Monoo.
Njen prvi celovečerec Drevo (2014) je prejel tri vesne in nagrado Združenja filmskih kritikov v Portorožu ter gostoval na več kot petdesetih festivalih po svetu. Leta 2016 je portal Cineuropa Sonjo Prosenc uvrstil med osem obetavnih evropskih filmskih režiserk. Njen drugi celovečerec Zgodovina ljubezni (2018) je že v času razvoja prejel kar nekaj mednarodnih nagrad, svetovno premiero pa je doživel v tekmovalnem programu v Karlovih Varih, kjer je prejel posebno omembo žirije. Sonja Prosenc je tako postala prva slovenska režiserka celovečernega filma, nagrajena v glavnem tekmovalnem programu kakšnega od festivalov A kategorije. Oba celovečerca sta bila izbrana tudi kot uradna slovenska kandidata za oskarje.
Ob omenjenih arthouse dramah se je režiserka uspešno preizkusila tudi v žanru komedije in trilerja: film Raj (2019) ji je prinesel vesno za najboljši kratkometražec v Portorožu, televizijska serija Trigrad (2022) pa več nominacij na lanskem Sarajevskem filmskem festivalu.
Kritike:
»Odrešitev za začetnike /…/ je pronicljiva družbena satira, ki nas skozi plastenje črnega humorja in razpadanja družinske celice popelje v drobovje disfunkcionalnih odnosov ter iz razpok, ki zazevajo med njimi, nastavi ogledalo širši družbeni (samo)refleksiji. /…/ A čeprav je Odrešitev za začetnike režiserkin prvi celovečerni film, ki se poigrava z žanrom, ta v sebi še vedno nosi njen prepoznaven vizualni odtis, ki se kljub površinskim vzporednicam z odrezavimi dialogi Yorgosa Lanthimosa in družbeno satiro neoliberalne buržoazije Rubena Ostlunda in Bong Joon-hoja razvije v izvirno, vizualno in igralsko osupljivo ter prodorno delo, ki sodobno družbo preizprašuje in reflektira, ob čemer svoj humor rad usmeri v nas same – če smo se v komično nelagodnih situacijah pripravljeni vsaj malo prepoznati.«
– Veronika Zakonjšek, Dnevnik