Arhivi: Na programu

  • Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

    Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

    • sreda 7. 2. 2024 ob 18:00
    • Kaj: osrednja slovesnost in odprtje razstave
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Občina Trbovlje

    Slovenski kulturni praznik bomo obeležili z osrednjo slovesnostjo, ki bo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje.

    Podeljena bo nagrada Tončke Čeč za leto 2024, proslavi bo sledilo odprtje razstave letošnje nagrajenke, dr. Maše Jazbec, z naslovom MIKKEL: made in Trbovlje, v Novi galeriji Delavskega doma Trbovlje.

  • Zasavc leta 2023

    Zasavc leta 2023

    • petek 2. 2. 2024 ob 19:00
    • Kaj: prireditev
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Zavod Savus

    Zasavci ne glede na okoliščine in izzive, ki nam jih prinese življenje, premikajo meje na različnih področjih. 

    Tokrat bomo izbrali Zasavca leta in Zasavko leta. Letošnje kandidate in kandidatke, ki so dobro ime svojega mesta ponesli preko zasavskih meja, po Sloveniji in po svetu, bomo predstavili in med njimi razglasili dobitnika in dobitnico priznanja na prireditvi v Delavskem domu Trbovlje, ki bo v petek, 2. februarja 2024, ob 19. uri.

    Za kulturni program bo poskrbela Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta Jožeta Kotarja, nosilca naziva Zasavc leta 2023. O Zasavju in Zasavcih bo zbranim spregovoril Zasavc leta 2022 Vlado Poredoš.

    Vstop na prireditev je prost.

  • Razstava Batičerija 2

    Razstava Batičerija 2

    Max Pozderec, 2023
    • 1. 2. 2024 – 25. 2. 2024
    • Kaj: razstava
    • Kje: galerija Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ob podpori Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani
    • Na kratko: Svež in sodoben pristop k ohranjanju spomina na Stojana Batiča.

    Svež in sodoben pristop k ohranjanju spomina na Stojana Batiča.

    Razstava bo v galeriji Delavskega doma Trbovlje na ogled od 1. do 25. februarja. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, ob 11. uri bo izbrane projekte predstavil soavtor razstave, Boris Beja.

    Galerija je odprta ob četrtkih med 17. in 18. uro ter od petka do nedelje med 16. in 19. uro. V petek, 9. februarja, bo galerija zaprta.

    O razstavi:
    Avtorji projektov: Ajda Breščak, Anika Živec, Benjamin Jakob Horvat, Eva Benedičič, Evgenija Todorovska, Hana Muck, Lucija Zorn, Manca Baša, Manca Blatnik, Marko Verdnik, Maruša Požar, Maša Dacar, Maša Podvez, Maša Simonič, Miha Zorko, Neja Jug, Nika Repija, Rina Petričević, Sabina Oražem, Taša Mir, Tinkara Bajrič, Tosja Macedoni, Vesna Malnarič, Boris Beja, Alja Hari, Alja Rutar, Brita Mandelj, Dion Launay, Gordana Milivojević, Kim Modrijan, Lana Dekleva Sovre, Luka Bedina, Marko Morales Kalamar, Klara Martinšek, Masa Jager, Max Pozderec, Meta Frelih, Neja Recek, Nuna Ceglar, Sara Rupnik, Taja Atelšek, Tijana Gačić, Vanesa Šarko, Enej Kofol, Tina Razpotnik, Naja Ražem, Monika Bartol.

    Pri predmetu Osnove likovnega izražanja, ki ga izvajamo na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerza v Ljubljani, se ukvarjamo z iskanjem novih oblik ali izrazov, z navdihi, s procesi snovanja novega umetniškega dela in kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko dodamo svežo, zanimivo, angažirano izjavo. Te izjave smo iskali v Spominskem ateljeju Stojana Batiča in v urbanem prostoru, kjer nas umetnik nagovori s svojimi prenekaterimi deli v glini, kamnu, lesu ali bronu.

    Spominski atelje Stojana Batiča v Švicariji (MGLC) nam je s kipi, instalacijami, slikami, risbami, grafikami in fotografijami ponudil vpogled v preteklost. Poleg kiparjevega opusa, ki smo ga opazovali na projekcijskem platnu, smo s kipi v ateljeju vstopili v intimno raziskovalni odnos.

    Naša naloga je bila premisliti in ponuditi likovne predloge za spominek ali uporaben predmet. V likovno smo vključili še uporabniško izkušnjo, s katero se študentje Grafičnih in interaktivnih komunikacij ter Grafične in medijske tehnike ves čas rokujejo. Pogledi mladih so se zaustavili na različnih kipih in likovnih informacijah, ki smo jih s preoblikovanjem in spoznavanjem kiparjevega opusa lahko gledali posodobljeno, likovno natančno analizirali, tudi v javnem prostoru. V teh premislekih in vizualizacijah ter nekaterih realizacijah smo sledili trajnostnemu razmisleku, kako bi materiale, ki jih v proizvodnjah nekdo ne vidi več kot uporabne, mi videli kot material ponovne vsebine.

    Izkušnja branja in gledanja je dragocena, saj smo s prerisovanjem, posnemanjem in interpretiranjem Batičevega rokopisa bolje razumeli njegovo likovno formo. Te različne formate v izbranih projektih pa predstavljamo v dialogu in s spoštovanjem do umetnikovega dela.

    Batičerija 2 je Švicarija, ki smo jo iz parka Tivoli prenesli v prostore fakultete in v prenekatere domove študentov, tako kot se je iz obronka parka Tivoli rojevala umetnost Stojana Batiča v najrazličnejše kraje Slovenije. Ob tem pa je še ena vez in razlog izbire Batiča za delo v naših prostorih. To je njegova rudarska izkušnja, s katero je likovno zaznamoval vsa tri zasavska mesta.
    Naši študentje so bili tako v dialogu s kolegi, ki čez cesto še vztrajajo pri študiju rudarstva z mislijo na svetlobo, kjer je morda nikoli ne bomo našli. Saj jo vendarle vedno nosimo v sebi, kot mi je rekel kipar sam, »delaš iz sebe, od ljudi za ljudi«.

    Boris Beja

    Projekt Batičerija 2 so v letu 2022, 2023 in 2024 razvijali študentke in študenti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje pod mentorstvom Borisa Beje, v sodelovanju z Jonom Brecetom in Ano Mendizza. Raziskovali so, kateri likovni elementi in vsebinski poudarki Batičevih del jih osebno nagovarjajo, kako preko videnega ustvariti novo ustvarjalno izkušnjo in predvsem razmislek tistega, ki se bo z našim projektom rokoval. Razstava predstavlja izbor zaključenih študentskih projektov, ki poleg klasičnih medijev vključujejo v svojo formo tudi sodobne tehnologije.

    Mentorji: Boris Beja, Jon Brce in Ana Mendizza

    Projekt je nastal v sodleovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto, Univerze v Ljubljani in s podporo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

    Zahvale: Jerneja Batič, Yasmin Martin Vodopivec, Dušan Dovč, Ana Mendizza, Jon Brce

  • Dune: peščeni planet 2

    Dune: peščeni planet 2

    Akcijska pustolovska drama, 166 minut

    Izvirni naslov (leto): Dune: Part Two (2024)
    Režija: Denis Villeneuve
    Scenarij: Frank Herbert, Jon Spaihts, Denis Villeneuve
    Igrajo: Florence Pugh, Rebecca Ferguson, Timothée Chalamet…
    Država: Kanada, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Drugi del bo raziskoval Paulovo mistično potovanje, po tem, ko se je pridružil Chani in domorodnim Fremenom na svoji bojni poti maščevanja proti zarotnikom, ki so uničili njegovo družino. Paul si prizadeva preprečiti strašno prihodnost, ki jo lahko vidi le on, pri tem pa mora izbirati med ljubeznijo svojega življenja in usodo celotnega znanega vesolja.

  • Samo 3 dni

    Samo 3 dni

    Drama, 90 minut

    Izvirni naslov (leto): Only 3 Days Left / 3 jours max (2023)
    Režija: Tarek Boudali
    Scenarij: Tarek Boudali
    Igrajo: Tarek Boudali, Philippe Lacheau, Julien Arruti…
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Na velika platna prihaja francoska komedija z naslovom Samo še 3 dni, ko bo imel policist na voljo le tri dneve, da osvobodi svojo babico, potem ko jo je ugrabil mehiški kartel.

    Več o filmu:
    Rayane je neroden policist, ki se znajde v precej neverjetni situaciji – njegovo babico, ki želi biti zvezdnica resničnostnih šovov, je namreč ugrabil mehiški kartel in na voljo ima le tri dneve, da jo reši in dostavi nemogočo odkupnino. S pomočjno zvestih sodelavcev bo Rayane doživljal ekstremne dogodivščine po Franciji, v Abu Dabiju in Mehiki.

  • Popolni dnevi

    Popolni dnevi

    Drama, 123 minut

    Izvirni naslov (leto): Perfect Days (2023)
    Režija: Wim Wenders
    Scenarij: Takuma Takasaki, Wim Wenders
    Igrajo: Kôji Yakusho, Yumi Asô, Tokio Emoto…
    Država: Nemčija, Japonska
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Cannes (nagrada za najboljšega igralca, nagrada ekumenske žirije); Asia Pacific Screen Awards (nagrada za najboljši film); Karlovi Vari; Telluride; New York; Toronto; San Sebastián; London; Tokio; Viennale; Liffe

    O filmu:
    Hirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Živi v skromnem stanovanju, polnem starih kaset, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane, si pristriže brke, poskrbi za svoje rastline, obleče modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v službo posluša glasbo, med odmori fotografira drevesa, zvečer bere … Niz nepričakovanih srečanj pa postopoma razkrije več o njegovi preteklosti.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Vse se je začelo s pismom. ‘Bi vas morda zanimalo posneti serijo kratkih igranih filmov v Tokiu? Vsi bi morali biti povezani z edinstvenim javnim družbenim projektom /…/, mi pa bi vam zagotovili /…/ popolno umetniško svobodo.’ Zvenelo je več kot zanimivo. Že več let sem namreč hrepenel po vrnitvi na Japonsko in doživljal sem prave napade domotožja po Tokiu. Bral sem torej naprej: téma je bila povezana z javnimi stranišči in upali so, da bom našel lik, ki bi gledalcu pomagal razumeti bistvo japonske kulture gostoljubja, v kateri imajo stranišča povsem drugačno vlogo kot v našem zahodnem pojmovanju ‘sanitarij’. Na Zahodu stranišča niso del kulture, nasprotno, so utelešenje njene odsotnosti. Na Japonskem pa gre za prava mala svetišča, prostore miru in dostojanstva. Ogledal sem si torej fotografije teh arhitekturnih čudežev in bili so mi všeč. Zares so bolj spominjali na templje kot na stranišča. Všeč mi je bila tudi ideja o njihovi povezavi z umetnostjo. /…/ Toda zakaj ne bi namesto kratkih filmov posneli celovečerca? /…/ In tako sem maja za deset dni odpotoval v Tokio. Srečal sem svojega sanjskega igralca Kojija Yakusha /…/ ter si ogledal lokacije, ki so bile vse v meni zelo ljubem okrožju Shibuya. Stranišča so bila res prečudovita. Vendar to ni bilo tisto, o čemer naj bi govoril film. Ustvariti smo morali edinstvenega oskrbnika, zares pristen, resničen lik /…/, ki bi lahko utelesil te kraje in z njimi povezane ideje: močan občutek za skupno dobro, spoštovanje do mesta in sočloveka – vse, zaradi česar je javno življenje na Japonskem tako zelo drugačno od našega. /…/ Zamislil sem si moža iz privilegiranega in premožnega okolja, ki je v nekem trenutku globoko padel. Potem pa je nekega dne, ko je bilo njegovo življenje na najnižji točki, opazoval svetlobo, ki je padala skozi listje /…/, in doživel razodetje. Japonski jezik ima za te bežne prikazni, ki se včasih pojavijo od nikoder, posebno ime: komorebi – ples listja v vetru, ki kot igra senc pada na steno pred nami. /…/ Hirayamova rutina je postala osnova za naš scenarij. Lepota takšnega vedno enakega ritma dni je v tem, da začneš opažati malenkosti, ki niso enake, ki so vsakič drugačne. Če se naučiš živeti tukaj in zdaj, ni več rutine, ampak samo neskončna veriga edinstvenih dogodkov, edinstvenih srečanj in edinstvenih trenutkov. Hirayama nas popelje v takšno kraljestvo blaženosti in zadovoljstva. /…/ Zamisel za film se je rodila v Tokiu in ne bi mogla nastati nikjer drugje. /…/ Popolne dneve smo posneli šestdeset let po tistem, ko je Ozu v Tokiu posnel svoj zadnji film Jesensko popoldne. Ni naključje, da je našemu junaku ime Hirayama. /…/ Navdihnil me je občutek, ki prežema Ozujeve filme: da je vsaka stvar in vsak človek nekaj edinstvenega, da se vsak trenutek zgodi samo enkrat in da so vsakdanje zgodbe edine večne zgodbe.«
    – Wim Wenders

    Kritike:
    »Največji užitek filma se skriva v kopičenju drobnih detajlov, ljubeče opazovanih drobcev življenja, ki se sami po sebi zdijo nepomembni. Ko pa se združijo, nastane poetična, globoko ganljiva pripoved o nepričakovanem miru, harmoniji in zadovoljstvu, za dosego katerih je moral nekdo trdo delati in sprejeti težke odločitve.«
    – David Rooney, The Hollywood Reporter

    »Čeprav se ponaša s kopico tako zabavnih kot ganljivih prizorov, filma ne bi mogli označiti za komedijo ali dramo. /…/ Gre preprosto za očarljiv in ljubeč portret plemenitega človeka, v katerem se bežno zrcalita Jarmuschev Paterson in dokumentarec Davida Gelba Jiro Dreams of Sushi. Vsak, ki si ga bo ogledal, bo začel na svet (in javna stranišča) gledati malo drugače.«
    – Nicholas Barber, The Wrap

    »Popolni dnevi so film o umetnosti, ki sporoča, da v tem kaotičnem svetu naših dni ne oblikuje in osmišlja delo, temveč fizični predmeti lepote, ki jih vpletamo v svoje življenje: žepni roman, kaseta z najljubšo glasbo, skrbno negovani bonsaj, popolna fotografija. /…/ Pesem izjemne subtilnosti in lepote.«
    – Alissa Wilkinson, Vox

    »Film nima vznesene spiritualistične filozofije Neba nad Berlinom ali prevzemajoče poezije človeškega in kulturnega opustošenja, ki je zaznamovala Pariz, Teksas. Toda nežno in upanja polno sprejemanje vsakodnevnih blagoslovov je dovolj, da lahko Popolne dneve označimo za Wendersov najbolj svež, najbolj izpolnjujoč, najbolj ‘arthouse’ igrani celovečerec v skoraj tridesetih letih. /…/ Ta očarljivi film morda res slavi umirjeno varnost rutine, toda občasno pospeši naš srčni utrip z razburljivim ovinkom proti nepričakovanemu.«
    – Guy Lodge, Variety

  • Madame Web

    Madame Web

    Akcijska z-f pustolovščina, 116 minut

    Izvirni naslov (leto): Madame Web (2024)
    Režija: S.J. Clarkson
    Scenarij: Claire Parker, S.J. Clarkson, Kerem Sanga
    Igrajo: Dakota Johnson, Sydney Sweeney, Celeste O’Connor, Isabela Merced, Isabela Merced, Tahar Rahim, Mike Epps, Emma Roberts, Adam Scott…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Con Film
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    »Medtem, v drugem vesolju …« Madame Web odstopa od običajnih filmov te zvrsti in je zgodba o izvoru ene najbolj skrivnostnih junakinj iz Marvelovega sveta. V napetem trilerju je slavna Dakota Johnson Cassandra Webb, bolničarka na Manhattnu, za katero se zdi, da ima jasnovidne sposobnosti. Ko se je prisiljena soočiti z odkritji o svoji preteklosti, se združi s tremi mladimi ženskami, ki jim je usojena mogočna prihodnost – če bodo preživele smrtonosno sedanjost.

  • Priscilla

    Priscilla

    Biografska glasbena drama, 108 minut

    Izvirni naslov (leto): Priscilla (2023)
    Režija: Sofia Coppola
    Scenarij: Sofia Coppola, Sandra Harmon, Priscilla Presley
    Igrajo: Cailee Spaeny, Jacob Elordi, Ari Cohen…
    Država: Italija, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Benetke (nagrada za najboljšo igralko); Mill Valley (nagrada za režijo); nominacija za zlati globus za najboljšo igralko v drami; London; New York; Viennale; Liffe

    O filmu:
    Piše se leto 1959. 14-letna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja, ki v Nemčiji služi vojaški rok …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Ganili so me spomini Priscille Presley na leta, ki jih je kot mlada ženska preživela v Gracelandu. Skušala sem ujeti njene občutke, ko je vstopila v Elvisov svet in kasneje iz njega izstopila, da bi našla lastno pot. Kot umetnici se mi zdi pomembno, da svet prikažem skozi oči svojih likov, brez obsojanja. Vedno so me zanimale teme identitete, izkušnje in preobrazbe. Film raziskuje, kako Priscilla najde samo sebe, pa tudi kaj zanjo in za naslednje generacije pomeni biti ženska. Na poti v odraslost je doživela stvari, ki jih doživljajo vsa odraščajoča dekleta, vendar se je z njimi soočila v skrajno nenavadnih okoliščinah. Njena zgodba je edinstvena, hkrati pa se v njej lahko vsi prepoznamo. /…/ Priscillo so v svetu tabloidov večinoma videli kot ‘Elvisovo otroško nevesto’, meni pa se je zdelo, da lahko povem veliko bolj zanimivo zgodbo: o dekliški želji, ki se ji je uresničila, toda ne tako, kot si je predstavljala; o odraščanju v neverjetni slavi, a tudi strašanski osamljenosti; o tem, kako se ljudje naučijo živeti v mehurčkih, hkrati pa čutijo potrebo, da bi jih razbili; o moči, ki jo je Priscilla potrebovala za spoznanje, da mora Elvisa zapustiti, čeprav ga je imela rada.«
    – Sofia Coppola

    Kritike:
    »Naj vas ne preslepi navidezna mehkost Sofijine vizije ali nežnost njenega pogleda /…/. V režiserkinem pristopu je toliko drznosti, tveganja in brezkompromisnosti, toliko radikalne vneme, da se manj sposobnim kolegom zatresejo hlače. Sofia si morda res privošči nekaj frivolnosti obdobja, na primer nalakirane nohte na puhasti preprogi – slastno! –, toda iskrenost, radikalna svoboda ter karizmatičnost njenih dveh igralcev Cailee Spaeny in Jacoba Elordija so izjemno pristne. Kako ji je uspelo izvabiti takšna igralska nastopa? To pa je skrivnost, režiserkina vrvohodska umetnost nične manipulacije, njena supermoč drznosti in zena.«
    – Jane Campion, Variety

    »V filmu ni ‘velikih’ trenutkov; nobenih senzacionalističnih monologov, v katerih bi mlada ženska sprostila svoj bes. Sarah Flack je pri montaži uporabila številne prelive, ki film spremenijo v niz meglenih spominov. Naj Priscilla na videz deluje še tako klasično, pa gre v resnici za osvežujoč primer, kaj je mogoče doseči z najbolj formulaičnim izmed žanrov; to je portret, ki se nenehno širi in raste daleč prek svojih meja.«
    – Leonardo Goi, Notebook

    »Nežno srce parajoči film se razvija kot dolgo, ljubeče poslovilno pismo, napisano s skrbno oblikovano kurzivo na odišavljen papir in zapečateno s krepostnim, rožnato obarvanim poljubom.«
    – Jessica Kiang, Sight and Sound

    »Navajeni smo, da tudi najbolj subtilni biografski filmi življenjske zgodbe spletajo v dramske loke. Sofia Coppola pa si vzpon in padec Priscillinega in Elvisovega razmerja drzne predstaviti kot dnevnik, ki preprosto teče naprej na nekakšen objektiven zenovski način, brez vsakršnih trikov ali nepotrebnega okrasja.«
    – Owen Gleiberman, Variety

    »Režiserkin talent je v tem, da vzame zgodbo /…/ in jo navda z rožnatim sijajem dekliških spominov /…/. Ta sijaj izhaja iz vira filma, spominov Priscille Presley, ki je svoja leta z Elvisom opisala tako, kot se jih je spominjala. Zato ne gre za ‘biografski film’ o Priscilli Presley, ampak za spomine. Zgodbo, ki ne pripoveduje o svojem subjektu, temveč skozi njega.«
    – Alissa Wilkinson, Vox

    »Ste že kdaj imeli kakšno intenzivno izkušnjo – recimo, da ste se noro zaljubili –, ko pa ste se čez leta ozrli nazaj, se vam je zdelo, kot bi se vse zgodilo nekomu drugemu; osebi, ki je šla skozi sanje, da bi postala, kar ji je bilo usojeno postati? To je občutek, ki ga Sofia Coppola ujame v svojem tiho navdušujočem filmu Priscilla. /…/ Priscilla nas vabi, naj jo spremljamo na njeni poti, vendar ne zato, da bi nas na koncu kaznovala za svoje zgrešene sanje; to je zgodba o globoki, puščavski osamljenosti ter o tem, kako je odziv ene osebe na osamljenost druge lahko hkrati pustolovščina in usoda.«
    – Stephanie Zacharek, Time

    »Ali potrebujemo film o Elvisu Presleyju, v katerem je Kralj le obrobna figura in v katerem ni nobene njegove pesmi? Očitno da.«
    – Robbie Collin, The Telegraph

  • Komedija Fejmiči

    Komedija Fejmiči

    • petek 29. 3. 2024 ob 20:00
    • Kaj: komedija
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: POPUP Teater
    • Na kratko: To NI podcast na odru, to JE predstava, to je KOMEDIJA.

    To NI podcast na odru, to JE predstava, to je KOMEDIJA.

    scenarij: Gašper Bergant in Žan Papič
    igrata: Gašper Bergant in Žan Papič

    O predstavi:
    Gašper Bergant in Žan Papič, neumoren duo, ki že več kot tri leta ustvarjata enega najbolj priljubljenih podkastov Fejmiči, Starejši pravijo, da je njun odnos tak, kot bi belogardist in partizan hodila skupaj na pir. Bergant velja za človeka z jezikom na dlaki in brez nje na jeziku. Kralj črnega humorja, neizprosnega pogleda na svet, ki nasmeji še tako kislo limono v publiki. Je odločen in ima mnenje o vsem, tudi če zadeve ne pozna. Na drugi strani je Papič, ki je prikupno zmeden in ne ve o ničemer ničesar in se s tem za povrh še hvali. Komplementaren in posrečen duo, ki seje smeh, dobro voljo in sočutnost. Sliši se čudno, a je res.

    »Sama sta najboljša,« je večkrat zapisan komentar pod epizode podkasta Fejmiči, kadar fanta nastopata sama brez gosta, zato sta se odločila, da ga uporabita za naslov predstave in to tudi dokažeta.

    Prodaja vstopnic
    Cena vstopnice znaša:
    – 21 evrov za sedeže od 1. do 8. vrste,
    – 19 evrov za sedeže od 9. do 15. vrste,
    – 17 evrov za sedeže v zadnji vrsti.

    Vstopnice lahko kupite
    – na blagajni Delavskega doma Trbovlje ob četrtkih med 17.00 in 18.00 ter ob petkih, sobotah in nedeljah med 16.00 in 19.00;
    – v tajništvu Delavskega doma Trbovlje vsak delovnik med 8.00 in 14.00;
    – na prodajnih mestih Eventim.

  • Iznenada Salomé

    Iznenada Salomé

    • sobota 17. 2. 2024 ob 19:30
    • Kaj: avtorski stand-up kabaret
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Christa Žentiily s.p.
    • Na kratko: Avtorski stand-up kabaret, poln glamurja, smeha, glasbe in komičnih dogodkov iz Salomejinega življenja.

    Avtorski stand-up kabaret, poln glamurja, smeha, glasbe in komičnih dogodkov iz Salomejinega življenja.

    V Salomejinem značilnem izvirnem humorju in pevski bravuroznosti boste lahko uživali v soboto, 17. februarja, ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje.

    Slovenski publiki je dobro znana tudi kot pevka, igralka, udeleženka televizijskih resničnostih oddaj in kot transspolna ženska, ki je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom Novo rojstvo. Z vlogo v zabavnem muzikalu Menopavza, pod okriljem Špas teatra, pa je zablestela še na odrskih deskah.

    Njena originalna življenjska zgodba, polna humorja, vas zagotovo ne bo pustila ravnodušnih.

    Prodaja vstopnic:
    Cena vstopnice znaša:
    – 19 evrov v predprodaji in
    – 21 evrov na dan predstave.

    Vstopnice lahko kupite:
    – na blagajni Delavskega doma Trbovlje,
    – v tajništvu Delavskega doma Trbovlje vsak delovnik med 8.00 in 14.00 ter
    – na prodajnih mestih Eventim.

  • Ićkoti 2: Festival-ić smeha

    Ićkoti 2: Festival-ić smeha

    • četrtek 1. 2. 2024 ob 17:30
    • četrtek 1. 2. 2024 ob 20:30
    • Kaj: stand-up predstava
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Popup Teater

    Predstavi sta razprodani.

    igrajo: Ranko Babić, Admir Baltić, Denis Avdić, Žan Papić in Ivan Šarić
    producent in produkcija: Denis Avdić

    Enaka zasedba kot v prvem delu vas bo z novimi domislicami nasmejala tudi v drugem delu Ićkotov. Žan Papič, Admir Baltić, Ranko Babić, Ivan Šarič in Denis Avdić še niso povedali vsega. Kaj pa bo to? O čem bodo pa govorili? Kaj bo pa tema? Bolje vprašati, o čem pa ne bodo govorili? Tema je vse, kar izvabi smeh. In za smeh bodo fantje storili vse in izrekli karkoli.

    Kako Rankova hčerka komunicira z mamo, ki je hkrati njegova žena, s katero občasno hčerka ne govori, a se vseeno sporazumevata, kako se je neznano dekle iz publike Šariču na stranišču zahvalilo za dober nastop, kako je Baltić odkril svet vrhunske mode, kdo je Avdiću naredil drugega otroka in Žan Papič bo na začetku.

    Torej 4 edinstveni možje in Žan Papič vas prisrčno vabijo na predstavo Ićkoti 2.

    Prodaja vstopnic:
    Vstopnice lahko kupite na prodajnih mestih Eventim.

  • Koncert Batista Cadillac: Mim pravil

    Koncert Batista Cadillac: Mim pravil

    Foto: Matic Kremžar
    • sobota 16. 3. 2024 ob 19:00
    • Kaj: koncert
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje
    • Na kratko: sofisticiran zvok in nalezljiv groove

    Sofisticiran zvok in nalezljiv groove.

    Skupina Batista Cadillac je sofisticirana soul mašina, ki s svojo pristno energijo in unikatnim zvokom publiko zlahka dvigne na noge. Pestro in čarobno vzdušje bodo pričarali v soboto, 16. marca, ob 19. uri na velikem odru Delavskega doma Trbovlje.

    O skupini:
    Nabrušeno šesterico Batista Cadillac poleg karizmatičnega frontmana Urbana Lutmana sestavljajo izvrstni glasbeniki, ki so že nabrali ogromno glasbene kilometrine. Zvočno sliko na odru dopolnjuje še vrhunska backvokalistka Sandra Feketija.
    Pred kratkim so uspešno razplesali ljubljansko Cvetličarno, kjer so postregli z odličnim izborom avtorskih uspešnic in izposojenih hitov tujih velikanov.

    V poslušanje:
    Mim pravil
    Smer vetra
    Generacija neba
    Pust me do besede

    Prodaja vstopnic:
    Cena vstopnice znaša:
    – 17 evrov v predprodaji in
    – 20 evrov na dan koncerta.

    Vstopnice lahko kupite:
    – na blagajni Delavskega doma Trbovlje,
    – v tajništvu Delavskega doma Trbovlje vsak delovnik med 8.00 in 14.00.