Arhivi: Na programu

  • Čebelar

    Čebelar

    Akcijski triler, 105 minut

    Izvirni naslov (leto): The Beekeeper (2024)
    Režija: David Ayer
    Scenarij: Kurt Wimmer
    Igrajo: Jason Statham, Josh Hutcherson, Minnie Driver, Jeremy Irons…
    Država: VB, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    G. Clay je nekdanji agent organizacije, znane pod imenom “Čebelarji”. Po tem, ko njegova prijateljica in soseda gospa Parker zaradi prevare stori samomor, se g. Clay odloči za brutalni maščevalni pohod, ki dobi nacionalne razsežnosti. Njegova zgodba je temna, brezkompromisna in obljublja surov boj proti sistemu.

  • Bela golobica: čudežna zgodba

    Bela golobica: čudežna zgodba

    Biografska vojna drama, 120 minut

    Izvirni naslov (leto): White Bird (2023)
    Režija: Marc Forster
    Scenarij: Mark Bomback, R.J. Palacio
    Igrajo: Gillian Anderson, Helen Mirren, Bryce Gheisar, Olivia Ross…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    Film, ki nam pokaže, kako lahko eno prijazno dejanje živi večno.
    Na veliko platno prihaja film, posnet po svetovni knjižni uspešnici Čudo, ki je sprožila gibanje “izberi prijazno” (”choose kind”).

    O filmu:
    V filmu Bela golobica: Čudežna zgodba spremljamo Juliana , ki se v novi šoli trudi, da bi ga sprejeli, po tem, ko je bil iz prejšnje šole izključen zaradi neprimernega obnašanja do dečka Auggija Pullmana.
    Julianova babica z njim deli svojo zgodbo o pogumu – med njeno mladostjo v Franciji, ki je bila v tistem času okupirana s strani nacistov, jo pred smrtno nevarnostjo zaščiti fant. Svojo ljubezen začneta gojiti v osupljivem, čarobnem svetu, ki si ga ustvarita sama. Medtem pa mati tega fanta tvega vse, kar ima, da bi ju zaščitila.
    Gre za film, ki nam pokaže, kako lahko eno prijazno dejanje živi večno…

  • Nočno kopanje

    Nočno kopanje

    Grozljivka, triler, 116 minut

    Izvirni naslov (leto): Night Swim (2024)
    Režija: Bryce McGuire
    Scenarij: Rod Blackhurst, Bryce McGuire
    Igrajo: Kerry Condon, Wyatt Russell, Amélie Hoeferle…
    Država: VB, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Nadnaravna grozljivka temelji na kratkem filmu Roda Blackhursta in Brycea McGuirea iz leta 2014, v katerem zaigra Wyatt Russell kot Ray Waller, nekdanji igralec bejzbola prve lige, ki se zaradi degenerativne bolezni predčasno upokoji in se preseli v nov dom z zaskrbljeno ženo Eve, najstniško hčerko Izzy in mlajšim sinom Elliotom.
    Ray potiho upa, da se bo kljub vsemu vrnil v profesionalno ligo, zato prepriča Eve, da bo bazen na dvorišču novega doma zabaval otroke in njemu nudil fizioterapijo. Toda temna skrivnost iz preteklosti bo sprostila zlonamerno silo, ki bo družino potegnila v globino neizogibnega terorja.

  • Prehodi

    Prehodi

    Romantična drama, 91 minut

    Izvirni naslov (leto): Passages (2023)
    Režija: Ira Sachs
    Scenarij: Mauricio Zacharias, Ira Sachs, Arlette Langmann
    Igrajo: Franz Rogowski, Ben Whishaw, Adèle Exarchopoulos…
    Država: Francija, Nemčija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Sundance; Berlinale; BAFICI; Karlovi Vari; Liffe

    O filmu:
    Režiser Tomas, ki živi v Parizu z dolgoletnim soprogom Martinom, se na zabavi po končanem snemanju filma zaplete v vročo romanco z mlado učiteljico Agathe. Razmerje z žensko je za Tomasa vznemirljiva novost, toda ko si ljubimca omisli tudi Martin, se v Tomasu prebudi ljubosumje …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Film je zgrajen kot bitka, zapletena in nevarna igra med tremi ljudmi, v kateri eden vedno hrepeni po drugem, ta pa ostaja tik zunaj dosega. Pri pisanju scenarija je bil zelo pomemben Viscontijev zadnji film Nedolžni (L’innocente). Govori o poročenem moškem, zaljubljenem v drugo žensko, ki odkrije, da tudi njegova žena ljubi drugega. Vse, kar se mu je zdelo gotovo – njegova moč in položaj v svetu –, se nenadoma obrne na glavo. V Prehodih vsakega od likov žene nekaj, kar je nedosegljivo. V središču zgodbe je filmski režiser Tomas, vloga, ki sem jo napisal posebej za nemškega igralca Franza Rogowskega. Tomas je navajen, da dobi, kar hoče – in hoče vse. Zame kot režiserja in človeka, ki si je v življenju prilaščal oblast in moč, Prehodi predstavljajo nekakšno osebno preizpraševanje lastnega položaja in privilegijev. Film je vbod, rana v moškost. /…/ V ta moški svet vstopi ženska, Agathe, ki jo igra Adèle Exarchopoulos. Agathe je mlada, lepa, strastna in zelo ranljiva. V filmu je objekt in hkrati subjekt. Svet uspešnih in umetniških gejev je za Agathe sprva nekakšna fantazija, a ko fantazija postane bolj resnična – in Agathino mesto v njej precej manj pomembno –, nenadoma nima več prostora, da bi lahko dihala, da bi obstajala. Postane pogrešljiva. /…/ Prehodi so zgodba o vmesnem stanju. O tem, kako se lahko v življenju – ali pa v filmu – stvari že v naslednjem trenutku obrnejo na glavo. Želja preide v obsedenost, ta pa v izgubo. Kar se zdi stalno, se nenadoma, nepredvideno in do neprepoznavnosti spremeni – naši domovi, naša spolnost, naša telesa in naša prihodnost. Ves čas smo nekje na sredi, prebijajoč se skozi vsak trenutek, kot vemo in znamo. Pretvarjati se moramo, da imamo nadzor, vendar se hitro znajdemo v nepričakovanem položaju. /…/ Zame so Prehodi akcijski film. Govori o vnetljivosti teles, ko pridejo v medsebojni stik. O tem, kako ljudje trčijo drug v drugega in se nato spremenjeni razidejo. /…/ To so elementi, zaradi katerih hodim v kino. Od filma pričakujem, da me vzburi, da me podžge. Dati mi mora občutek, da se lahko vsak trenutek zgodi karkoli. Želel sem, da bi občinstvo začutilo to možnost in svobodo. /…/ Hotel sem posneti film, ki bi bil intimen in lep. Seksi in svoboden. Mislim, da sem si tudi sam želel intimnosti, saj sem scenarij napisal v času pandemije, ko sem hrepenel po človeški bližini. /…/ Poleg tega me je zelo skrbelo, da tiste vrste filma, ki ga imam najraje, po koncu lockdowna ne bo več. Filmov o nežnosti in človeških odnosih, ročno izdelanih filmov, po katerih sem hrepenel kot gledalec. /…/ Želel sem posneti film, ki bi se osredotočal na neulovljivo in intimno, na prostor, ki ga med seboj ustvarjajo igralci, ljudje. Film o teksturi življenja, o ljubezni in izgubi. Takšen, ki bi spoštoval človeškost, krhkost in ranljivost vseh nas ter se zavedal, da vsak trenutek prinaša tveganja. Nimamo druge izbire, kot da gremo naprej in s seboj nosimo svoje brazgotine.«
    – Ira Sachs

    Kritike:
    »Ira Sachs je eden najbolj zanesljivo odličnih ustvarjalcev filmskih dram, narejenih v človeškem merilu, kar jih premore ameriška kinematografija. Če se ta opis se ne sliši preveč vznemirljivo, naj vam zagotovim, da so Prehodi izjemen film: hitro tempirana, razburkana, zelo seksi, namerno vznemirjujoča zgodba o ljubezenskem trikotniku v norih časih.«
    – Glenn Kenny, RogerEbert.com

    »Ne vemo, ali je Ira Sachs bral Renéja Girarda, toda Prehodi precej dobro ponazarjajo trikotno in mimetično željo, o kateri teoretizira avtor knjige Nasilje in sveto. Film ne skuša zaobliti robov. Krutost čustev in surovost teles prikazuje brez olepševanja. Ko snema v intimnosti stanovanj, gre do konca. Vsak prizor na novo premeša karte in gledalca drži v napetosti. Vsak lik, moški ali ženski, se bori s svojim orožjem. Med protagonisti se širi ljubosumje. Zaplet je morda konvencionalen, toda zgodba ni nikoli predvidljiva. Prehodi so skorajda triler.«
    – Eric Neuhoff, Le Figaro

    »Sachsove drame so svoj skopi zaplet vedno uravnotežile z globoko doživetimi prikazi ljudi in okolij, raziskujoč zapletene in pogosto krhke vezi med ljubimci, prijatelji in sorodniki. Toda Prehodi so Sachsov prvi film, katerega ohlapna zgodba deluje učinkovito in vznemirljivo zgoščeno. Njegov režijski pristop, ki ujame tako mrtvi čas v življenju protagonistov kot njihove strasti in sovraštva, je še vedno sproščen in improvizacijski. Toda Sachsov najnovejši film se – tudi zahvaljujoč montaži Sophie Reine – razvija z neusmiljeno natančnostjo, da bi se bolje dotaknil bistva likov in njihovih skrivnostnih povezav. Če so režiserjevi prejšnji filmi tleli, Prehodi gorijo s silovitostjo požara.«
    – Matthew Eng, Reverse Shot

    »Američan Ira Sachs, občudovalec Pialata, se v tej zgodbi o strupeno sladki bolečini, ki jo zadaja karizmatični narcis, nikoli ne prepusti pričakovanemu. Vsi igralci izvrstno odigrajo svoje vloge.«
    – Sophie Grassin, L’Obs

    »Sachs je, kot pravi sam, želel posneti film po meri igralcev, da bi jim omogočil odprt, pristen prostor za ustvarjanje. S Prehodi mu je to več kot uspelo. Opazujemo tri življenja – in tri telesa z vsemi njihovimi inherentnimi, zbeganimi željami – v prehajanju. Končna cilja sta morda res harmonija in sreča, toda bistvo življenja se skriva v poti do njiju. /…/ Prehodi so inteligentni, strastni, pa tudi neverjetno iskreni; tiste vrste film, po katerem se čutiš poživljenega, pa tudi malce otožnega.«
    – Stephanie Zacharek, Time

    »[Ira Sachs] v devetdeset minut zapakira več pripetljajev, življenja in nepretenciozne kompleksnosti kot večina filmskih ustvarjalcev v dvakrat daljši čas trajanja.«
    – Jon Frosch, The Hollywood Reporter

    »To je vrhunski film izjemne občutljivosti in inteligence, ki ima veliko povedati o nezvestobi, ljubezni, seksu, biseksualnosti in monogamiji v kaosu današnje pisane čustvene pokrajine. Moj nasvet je, da ga poiščete, kjerkoli ga lahko najdete, in se nečesa naučite.«
    – Rex Reed, The Observer

    »Prehodi se brez zadržkov vračajo v čas, ko je bil umetniški film sinonim za seksualno odkritost.«
    – Jonathan Romney, Financial Times

    »S premišljenimi dolgimi posnetki, teksturiranim videzom in igrivo koreografijo Sachsovi Prehodi na inteligenten in duhovit način raziskujejo nenehno spreminjajočo se naravo spolnosti in privlačnosti. Režiser ve, da je iskanje šablonskega odgovora na večno skrivnost ljubezni nesmiselno početje in da ni bolj črne komedije od tiste, ki se dogaja za jedilno mizo. Film Prehodi je hkrati predrzno seksi in neskončno moder v svojem zavračanju, da bi se podredil ustaljenim pravilom ljubezenskega odnosa; kako nenavadna in odrasla kombinacija za film v teh časih.«
    – Tomris Laffly, AV Club

  • Razstava Društva revirskih likovnikov RELIK

    Razstava Društva revirskih likovnikov RELIK

    • 21. 12. 2023 – 7. 1. 2024
    • Kaj: likovna razstava
    • Kje: galerija Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Društvo revirskih likovnikov RELIK

    Vabljeni na odprtje razstave Društva zasavskih likovnikov RELIK v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri. V galeriji Delavskega doma Trbovlje bodo ob 60-letnici društva predstavili tudi dela, ki so nastala v letu 2023.

    Razstava bo na ogled do 7. januarja ob četrtkih od 17. do 18. ure in od petka do nedelje od 16. do 19. ure. Galerija bo v petek, 22. decembra, v nedeljo, 24. decembra, in v nedeljo, 31. decembra, zaprta.

    O razstavi:
    Tradicionalna zaključna razstava likovnega društva RELIK je letos hkrati tudi jubilejna, saj je posvečena 60. obletnici ustanovitve društva. V razburkanem času 21. stoletja, ko vsi tokovi usmerjajo človeštvo v vedno hitrejši ritem življenja, ostaja za ljubiteljsko ustvarjanje vsak dan manj prostora in časa. Zato je toliko bolj pomembno, da ohranjamo kulturo ustvarjanja, druženja in kreativnosti s ciljem duhovne rasti in bogatitve medčloveških odnosov.

  • Božično-novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje

    Božično-novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje

    • sobota 23. 12. 2023 ob 19:30
    • torek 26. 12. 2023 ob 19:30
    • Kaj: koncert
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Delavska godba Trbovlje

    Vabljeni na božično-novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje, ki bo v soboto, 23. decembra, in v torek, 26. decembra, ob 19.30.

    Cena vstopnice znaša 10 evrov.

    Vstopnice lahko kupite na blagajni Delavskega doma Trbovlje. Blagajna je odprta:
    v sredo, 13. decembra, od 18.00 do 19.00,
    v četrtek, 14. decembra, od 17.00 do 19.00,
    od petka, 15. decembra, do nedelje, 17. decembra, od 16.00 do 19.00,
    v sredo, 20. decembra, od 19.00 do 20.00,
    v četrtek, 21. decembra, od 16.00 do 18.00,
    v soboto, 23. decembra, od 16.00 do 19.30 in
    v torek, 26. decembra, od 16.00 do 19.30.

  • Božično-novoletni koncert Vokalne skupine Plavica

    Božično-novoletni koncert Vokalne skupine Plavica

    • sreda 20. 12. 2023 ob 18:00
    • Kaj: koncert
    • Kje: Lovski gradič Trbovlje
    • Organizator: Vokalna skupina Plavica

    Vokalna skupina Plavica vabi na tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo v sredo, 20. decembra, ob 18. uri v Lovskem gradiču v Trbovljah.

    Vstop na prireditev je prost.

  • Prireditev ob podelitvi zlate vrtnice

    Prireditev ob podelitvi zlate vrtnice

    • petek 15. 12. 2023 ob 17:00
    • Kaj: razstava, prireditev in druženje
    • Kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • Organizator: Turistično društvo Trbovlje
    • Na kratko: podelitev priznanj za promocijo Trbovelj

    Turistično društvo Trbovlje vabi na prireditev ob podelitvi zlate vrtnice in priznanj za promocijo občine Trbovlje v letu 2023.

    V petek, 15. decembra, bodo ob 16. uri odprli razstavo likovnih del in priznanj letošnjih nagrajencev, ob 17. uri pa se bo pričela prireditev s kulturno-zabavnim programom. Po zaključku bodo organizatorji in obiskovalci ob prigrizkih primerjali vtise o dosedanjem delu.

    Vstop na prireditev je prost.

  • Nesrečna bitja

    Nesrečna bitja

    Izvirni naslov (leto): Poor Things (2023)
    Režija: Yorgos Lanthimos
    Scenarij: Alasdair Gray, Tony McNamara
    Igrajo: Emma Stone, Margaret Qualley, Willem Dafoe…
    Država: Irska, VB, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Benetke (zlati lev za najboljši film); nagrada National Board of Review za najboljšega stranskega igralca, prirejeni scenarij in enega najboljših filmov leta; Palm Springs (nagrada za najboljšo igralko); Gent (nagrada za najboljšo glasbo); Telluride; New York; Sitges; London; Tokio; Mar del Plata; Liffe; zlata globusa za najboljši film v kategoriji muzikala ali komedije in najboljšo igralko; enajst nominacij za oskarja, med drugim za film, režijo in najboljšo glavno igralko

    O filmu:
    Režiser Yorgos Lanthimos in producentka Emma Stone prinašata neverjetno zgodbo razvoja Belle Baxter, mlade ženske, ki jo je iz smrti oživel brilijantni in neortodoksni znanstvenik Dr. Godwin Baxter. Bella se pod Baxterjevo zaščito zelo rada uči, vendar pa jo pomanjkanje razgledanosti pripelje do tega, da z Duncanom Wedderburnom, prebrisanim in razuzdanim odvetnikom, pobegne na noro pustolovščino po svetovnih celinah. Bella ne premore predsodkov svojega časa, zato hitro postane neomajna pri svojem poglavitnem namenu – zavzemanju za enakost in svobodo.

  • Miraculous: Pikapolona in Črni maček: Film

    Miraculous: Pikapolona in Črni maček: Film

    Sinhro. animirana pustolovščina, 105 minut

    Izvirni naslov (leto): Miraculous: Ladybug & Cat Noir, the Movie (2023)
    Režija: Jeremy Zag
    Scenarij: Jeremy Zag
    Igrajo: Cristina Valenzuela, Bryce Papenbrook, Keith Silverstein…
    Država: Francija, Japonska, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Življenje običajne najstnice Marjetke v Parizu se popolnoma spremeni, ko se s pomočjo čudežnega dragulja lahko spremeni v superherojko Pikapolono. Ker ima čarobno moč ustvarjanja združi svoje moči s svojim čistim nasprotjem – Adrijenom, ki se spremeni v Črnega mačka, da bi skupaj rešila Pariz pred kaosom, ki ga je v mestu sprožil novi zlobnež. Domišljijska pustolovščina, polna osupljive pokrajine, izpostavlja akcijo, humor in romantiko v zgodbi o samozavesti, pogumu in neizmerni moči ljubezni.

  • Rdeče nebo

    Rdeče nebo

    Komična drama, 102 minute

    Izvirni naslov (leto): Roter Himmel (2023)
    Režija: Christian Petzold
    Scenarij: Christian Petzold
    Igrajo: Thomas Schubert, Paula Beer, Langston Uibel, Enno Trebs, Matthias Brandt…
    Država: Nemčija
    Distribucija v Sloveniji: Demiurg
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Berlinale (srebrni medved – velika nagrada žirije); Palić (nagrada za najboljši film, nagrada FIPRESCI); Odesa (posebna omemba žirije); San Sebastián; Sao Paulo; BAFICI; Tribeca; Sarajevo; Liffe

    O filmu:
    Poletje ob Baltskem morju. Vroče je in že več tednov ni deževalo. Pisatelj Leon je s prijateljem Felixom namenjen v počitniško hišo sredi gozda, da bi tam v miru končal svoj roman. Toda ob prihodu mladeniča ugotovita, da ne bosta sama: v kuhinji brni pralni stroj, na mizi so napol prazni kozarci za vino, po tleh pa ženska oblačila. V okoliških gozdovih medtem divja požar …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Pred nekaj leti sem bil zaradi covida za več tednov priklenjen na posteljo. /…/ Gledal sem Rohmerjeve filme in začel razmišljati: v Nemčiji nimamo žanra ‘poletnega filma’, kakršnega poznajo Američani in Francozi. V Franciji se ti filmi običajno vrtijo okoli dveh mesecev, ko ljudje preživljajo počitnice v gorah ali na plažah. Opazujemo mešanico vseh slojev, mlade na pragu odraslosti, ki odkrivajo sami sebe in izkušajo ljubezen, spolnost, srčne bolečine, izdajstvo. /…/ Francozi temu pravijo education sentimentale. To je nekaj, česar se v odrasli dobi spominjamo kot brazgotine, kot nečesa, kar nas je prizadelo in nam razkrilo nekaj o svetu. /…/ V ameriških poletnih filmih gre običajno za spomin na nekaj, kar se je zgodilo, a to lahko vidiš in čutiš zdaj, v tem trenutku. To je skupno vsem poletnim filmom: dogajajo se v sedanjosti, hkrati pa gre za spomin na nekaj, kar si zamudil, na napako, ki si jo storil. Morda tisti trenutek, ko bi lahko poljubil dekle, a si izpustil priložnost. Trideset let pozneje – ko boš ležal v postelji s covidom – boš vedel, da je bila to napaka tvojega življenja. /…/ Najpomembnejši navdih za Rdeče nebo je bil film Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag), ki sta ga leta 1930 po zgodbi Billyja Wilderja posnela Robert Siodmak in Edgar G. Ulmer. /…/ Film govori o poletju in mladih, posnetki so jasni in sveži, prav tako ljudje. Ko ga gledaš, imaš občutek, da fašizem v Nemčiji nikoli ni imel možnosti, saj je imel delavski razred toliko veselja do življenja. Tri leta pozneje je bilo vse uničeno, vsi trije režiserji pa so morali zapustiti Nemčijo in oditi v Hollywood. /…/ Nemci smo izgubili svoje poletje. Skupaj z igralci sem razmišljal, zakaj danes v vseh nemških poletnih filmih gledamo starše, tovarne in policiste. Nimamo več svobode. Uničena je bila leta 1933. /…/ Lik pisatelja ima tri izvore. Prvi je film Érica Rohmerja Zbirateljica (La Collectionneuse), ki govori o dveh zgubah in mladi ženski. Moška si o njej domišljata vse mogoče, v nekem trenutku pa dekle preprosto odide in ju pusti sama. Drugi navdih je bila novela Čehova z naslovom Hiša z mezaninom, v kateri prijatelja umetnika skupaj preživljata poletje. Na sosednjem posestvu živita sestri. Ena od njiju ljubi enega od moških, vendar zamudita priložnost za ljubezen, ker umetnik vidi samo sebe. To dvoje me je pripeljalo do tretje točke. Leta 1995 sem posnel svoj drugi film Cuba Libre. Z njim sem želel doseči velike stvari, vendar sem pozneje spoznal, da sem le igral režiserja in da v resnici nisem čutil strasti do snovi, ampak sem bil zagledan samo vase.«
    – Christian Petzold

    O avtorjih/igralcih:
    Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so Notranji mir (Die innere Sicherheit, 2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Na mednarodno prizorišče se je prebil z Barbaro (2012), zgodbo o vzhodnonemški zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolnišnico na podeželju. Film mu je poleg kritiške hvale in številnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu. Leta 2014 je s Phoenixom (2014), hitchcockovsko psihološko dramo, umeščeno med ruševine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kritiško cenjenih sodobnih nemških režiserjev. Sledil je Tranzit (Transit, 2018), zgodba o mladeniču na begu pred fašističnim okupatorjem, prestavljena v 21. stoletje. Film smo si v prisotnosti režiserja lahko ogledali na 29. Liffu, festival pa je Petzoldu posvetil tudi retrospektivo. V Kinodvoru smo nazadnje predvajali Undine (2020), zgodbo o mitološki vodni nimfi, ki si jo je režiser zamislil kot prvi del trilogije na temo naravnih elementov. Film je Pauli Beer prinesel srebrnega medveda na Berlinalu in nagrado Evropske filmske akademije, igralka pa je eno glavnih vlog odigrala tudi v Petzoldovem drugem delu trilogije Rdeče nebo.

    Kritike:
    »Režiser odnose med liki pripelje do čarobne intenzivnosti; ljubezen in bolečina se izkažeta za tragično povezani, vendar film pokaže tudi pot ven. In nas prav zato navda s takšno žalostjo in s takšnim veseljem.«
    – Cornelia Geißler, Berliner Zeitung
     
    »Petzoldovo pisanje še nikoli ni bilo tako lahkotno, jedrnato in odkrito smešno, polno mimogrede odvrženih bodic in glasno neizrečenih resnic. V filmu najdemo odtenke najbolj krutega Rohmerja in najbolj kul Baumbacha; vse do zadnje tretjine, ko najostrejši in najbolj presenetljiv od številnih spretnih tonskih zasukov poveže to živahno igro razmerij z bolj dobesedno ‘elementarnimi’ vprašanji bivanja in preživetja na tej zemlji – surovo prebujenje za Leona kot človeka in kot pisatelja, nakazano s plavajočimi drobci pepela v pretoplem vetru. To je drzen preobrat, ki Petzolda vrne v območje lirične melodrame, v katerem je ustvaril večino svojih najboljših del. Ko se film zaustavi ob čudovito umirjenem, dih jemajočem branju Azre, kratke, grenko-sladke pesmi Heinricha Heineja o čakanju in hrepenenju /…/, to ne deluje pretenciozno, ampak kot razveseljujoča vrnitev v režiserjevo naravno stanje. /…/ S prikazom umetnika začetnika, ki je prisiljen zbrisati vse, kar je napisal, da bi začel znova, film Rdeče nebo hkrati naslika portret veterana, odprtega za samorefleksijo in živahno samoprenovo.«
    – Guy Lodge, Variety
     
    »To je neusmiljena značajska študija, komedija družbene zadrege z mračnim in tragičnim podtonom. Vse dokler je finale ne zapelje v povsem drug register.«
    – Jonathan Romney, Screen Daily
     
    »Petzold uspe vsakič znova spodnesti naša pričakovanja in prav zaradi te nepredvidljivosti je Rdeče nebo takšna mojstrovina. V sto treh minutah se večinoma razvija kot zelo učinkovita komedija zmešnjav, toda ravno ko se začnemo sproščati ob smehu (ali bolje: krohotu), nastopijo preobrati, približuje se nevarnost, izbruhne tragedija. Zapeljivo, skrivnostno, vznemirjujoče in navdušujoče Rdeče nebo je polno izjemnih trenutkov, vzdušij in konfliktov, ki nas popeljejo v najrazličnejša duševna stanja. Fotografija Hansa Fromma, uporaba čutnih pesmi, kot je In My Mind skupine Wallners, ter prispevek petih sijajnih igralcev spremenijo Rdeče nebo v osupljivo, hipnotično doživetje. Film v najčistejši obliki.«
    – Diego Batlle, Otros Cines
     
    »Le malo filmov bo letos žarelo s takšnim tihim sijajem kot Rdeče nebo nemškega režiserja Christiana Petzolda, romaneskna in prefinjena značajska študija, ki se blešči znotraj komorne drame – film, lahkoten kot lenoben poletni dan in srce parajoč kot konec poletne ljubezni. /…/ Petzold raziskovanje moškosti opremi z izdatno mero humorja ter ustvari morda svoje najbolj smešno delo doslej. /…/ Kompleksen film, intenziven in razburljiv kot poletna nevihta.«
    – Tomris Laffly, The Wrap
     
    »To je Petzoldovo najbolj zabavno, smešno in zrelo delo doslej, njegova različica filma Osem in pol Federica Fellinija. Po eni strani gre za dramo o umetniku in spretno parabolo, po drugi pa za ironičen, lahkoten poletni film.«
    Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung
     
    »Neprizanesljivi in na trenutke jedko smešni film nemškega režiserja Christiana Petzolda Rdeče nebo je pravi tonik za gledalce, naveličane prijetnih, všečnih, dostopnih in dolgočasnih likov.«
    – Manohla Dargis, The New York Times
     
    »Petzoldov najnovejši film Rdeče nebo se razvija z vso zapeljivostjo napete novele.«
    – Rory O’Connor, The Film Stage
     
    »Rdeče nebo je zabaven film z iskrivostjo in filozofskim uvidom, pa tudi opomin, da bi se morali – medtem ko razmišljamo o apokalipsi – naučiti malce bolje razumeti drug drugega in same sebe.«
    – Jonathan Romney, Financial Times
     
    »Nemški režiser v svojem najnovejšem filmu ustvari veličasten komentar o ljubezni in njeni uničujoči moči, pri tem pa ne skopari s satiro. /…/ Rdeče nebo premore več humorja kot morda katero koli režiserjevo prejšnje delo, toda v Petzoldovih mojstrskih rokah drama in komedija delujeta v lahkotni in vznemirljivi harmoniji.«
    – Caitlin Quinlan, Sight & Sound

  • Samo ne ti

    Samo ne ti

    Romantična komedija, 100 minut

    Izvirni naslov (leto): Anyone But You (2023)
    Režija: Will Gluck
    Scenarij: Will Gluck, Ilana Wolpert
    Igrajo: Sydney Sweeney, Glen Powell, Alexandra Shipp…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Con Film
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    V komediji Samo ne ti bi lahko bila Bea in Ben na prvi pogled idealen par, toda po čudovitem prvem zmenku se zgodi nekaj, kar nenadoma ohladi njuno gorečo privlačnost – dokler se usoda ne poigra z njima, ko se nepričakovano srečata na poroki v Avstraliji. In skleneta naredit, kar bi naredila vsaka zrela odrasla dvojica: pretvarjata sta, da sta par.