Izvirni naslov (leto): Le dernier jaguar (2024)
Režija: Gilles de Maistre
Scenarij: Prune de Maistre
Igrajo: Emily Bett Rickards, Lumi Pollack, Wayne Charles Baker…
Država: Francija
Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
Povezave: IMDB
O filmu:
Zgodba o neverjetnem prijateljstvu v osrčju Amazonije.
Več o filmu:
Odraščanje v amazonskem pragozdu je mali deklici Autumn prineslo nenavadno prijateljstvo z jaguarjevim mladičem, ki ga je poimenovala Hope. Po izgubi mame se šestletna Autumn z očetom preseli v New York. Danes ima že 14 let in je povsem vajena mestnega življenja. Ko nekega dne ugotovi, da je njena otroška vas ogrožena zaradi trgovcev z živalmi, ki pretijo tudi Hope, se odloči, da se mora vrniti v gozd in rešiti ljubega jaguarja. Anja, njena očarljivo nerodna učiteljica biologije, jo skuša odvrniti od nepremišljenega načrta, a brez uspeha. Autumn se odpravi na potovanje, da bi se znova srečala z jaguarjem in ga rešila pred uničevalci deževnega pragozda.
Zanimivosti:
Ko so izbirali glavno igralko, so bila dekleta v stiku s pravimi živalmi. Lumi je izstopala, bila je spontana, naravno je šla k živalim, nikoli ni čakala, da pridejo k njej. Tudi njena starša sta zaupala filmski ekipi, čeprav so jaguarji samotni in mogočni plenilci, ki v divjini ne poslušajo človeka. Jaguar lahko v nekaj sekundah ubije štirimetrskega krokodila v vodi.
Snemali so z dvema jaguarjema, ki sta odraščala skupaj. V prvem prizoru vidite dvojnico Gem. Najprej so mislili, da bodo večino filma posneli z njo, vendar se je izkazalo, da bo šlo lažje z drugo, s Hope. Bolje se je odrezala pred kamero in zelo dobro je igrala.
Leto dni pred snemanjem so začeli fazo privajanja z Airam, ki igra mlado Autumn. S Hope in Gem se je igrala, dokler nista bili stari štiri mesece. Pozneje bi bili živali preveliki, Airam pa premajhna. Tako so v tej fazi posneli prve prizore filma. Hkrati pa je potekalo Lumijino privajanje na Hope in Gem, s katerima se je leto dni ves čas igrala. Nato so posneli vse prizore Autumnine vrnitve v džunglo.
Film so posneli v Mehiki. Tam je črne jaguarje težje najti kot lisaste. Režiser pri vseh svojih filmih uporablja enako metodo: živali vzamejo iz okolij, kjer jim preti možnost zlorabe, in jim omogočijo boljše življenje. Pred mehiškimi rejci (trgovina z živalmi je tam zakonita) so tako rešili dva mlada jaguarja, njihova koordinatorja za živali pa sta takoj poskrbela za njuno dobro počutje.
Jaguarji so na robu izumrtja, predvsem zaradi krčenja gozdov. V amazonskem pragozdu in v vsej Južni Ameriki je v naravi še okoli 15.000 jaguarjev, kar je zelo malo.
Jaguarjev ne morete v nič prisiliti. Lahko jih le poskušate do nečesa pripraviti s hrano, igračami, igranjem ali priljubljenimi kraji, saj niso dresirani. Koordinatorja za živali Jean-Philippe Magnone in Kurtis Bayford sta zelo dobro skrbela zanju. Lumi je eno leto živela s Hope, jo objemala, plezala po drevesih in počela najrazličnejše stvari. A to je krivulja učenja, ne dresura. Treba je posaditi seme, da zgradimo odnos med živaljo in igralko, z razvijanjem odnosa pa se zgodijo nepričakovane stvari. Iz tega izhaja varnost. Ko sta človek in žival prijatelja, ni več tveganja, saj v divjini živali napadejo plen, ne bodo pa napadle prijatelja. Ko se med živaljo in igralko vzpostavi vez, je na snemanju vse enostavno; žival bo zelo naravno naredila vse, kar bo naredila igralka. Če bo Lumi splezala na drevo, ji bo Hope z veseljem sledila.
Snemali so na naseljenih območjih. Jaguarjev ne moreš preprosto seliti sem in tja. Ne moreš jih spraviti v katerokoli reko. Morali so postavljati prizorišča tam, kjer so pač bili. Tako so ustvarili lažno reko, lažno krošnjo. Zeleno platno so uporabili, ker so snemali na majhnem območju in so potrebovali večji prostor. Odnos med otrokom in živaljo pa je pristen in resničen.
Hope in Gem danes živita v zavetišču. Tam poteka rehabilitacija živali, ki jih rešijo pred prekupčevalci ali iz cirkusov, pa tudi tistih, ki so jih zasegli policisti. Te živali bi morale živeti naravno v divjini, a če se rodijo v ujetništvu, kot na primer Hope in Gem, jih ne moremo izpustiti, lahko pa jih zaščitimo.
Iz prve roke/komentar režiserja:
»Resnično si želim, da bi moji filmi nagovorili družine. Prek živali in mladih likov zrcalimo in presojamo našo družbo. Sem zagnan in optimističen. Moj cilj je pozitivno pristopati k resnim temam, zagovarjati različne primere z zgodbami o ljubezni in prijateljstvu, ganiti ljudi. Upam, da si bodo moje filme lahko ogledali otroci in njihovi starši, da bodo družine in gledalci vseh starosti v njih uživali in se iz njih učili. Upam tudi, da se jih bodo sporočila filmov dotaknila in se bodo pozneje želeli pogovarjati o njih.«
– Gilles de Maistre
O avtorjih/igralcih:
Gilles de Maistre je kot novinar od leta 1985 posnel več kot sto televizijskih oddaj in dokumentarcev. Je avtor celovečernega filma Prvi jok in televizijske serije V porodnišnici. Njegov prvi celovečerni igrani film Killer Kid je bil prikazan v uradni konkurenci na canskem festivalu. Sledita filma Mia in beli lev, ter Volk in lev. Dekle in jaguar je tretji film, ki obravnava povezavo med otrokom in živalmi.
