Delavski dom Trbovlje

Arhivi: Na programu

  • Nebrušeni diamant

    Nebrušeni diamant

    Drama, 103 minut

    Izvirni naslov (leto): Diamant brut (2024)
    Režija: Agathe Riedinger
    Scenarij: Agathe Riedinger
    Igrajo: Malou Khebizi, Idir Azougli, Andréa Bescond, Ashley Romano, Alexis Manenti, Kilia Fernane, Léa Gorla, Alexandra Noisier, Antonia Buresi…
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Cannes; Namur (nagrada za najboljšo igralko); Stockholm (nagrada za najboljšo igralko); Busan; Sarajevo; Liffe

    O filmu:
    Prvenec francoske režiserke o sodobni obsedenosti z videzom in slavo.

    Več o filmu:
    Devetnajstletna Liane živi z mamo in mlajšo sestro v majhnem mestu na jugu Francije. Z lepoto in slavo obsedena mladenka v resničnostnih šovih vidi priložnost, da bi končno »postala nekdo«. Ko jo povabijo na avdicijo za oddajo Miracle Island, se zdi, da se ji je sreča vendarle nasmehnila …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Nebrušeni diamant izhaja iz dveh mojih obsesij. Prva so cocottes s konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, med njimi Caroline Otéro, Émilienne d’Alençon in Liane de Pougy. Te ženske z neverjetnimi življenjskimi zgodbami so se pogosto rodile v revščini, a so s pomočjo svoje lepote in odločnosti postale bogate kurtizane, svetnicam podobne figure in celo žene princev. Druga tema, ki me privlači, so resničnostni šovi. Ne tisti, v katerih morajo posamezniki in posameznice pokazati svoj talent za umetnost, kuhanje ali preživetje v naravi; gledam le oddaje, ki od sodelujočih pričakujejo, da ‘so, kar so’. To se mi zdi zelo zanimiva tema za raziskovanje. Seveda pa z vsem srcem obsojam razredni prezir, hiperseksualizacijo žensk in seksizem, ki jih te oddaje utelešajo, kulturo posilstev, ki jo spodbujajo, ter konservativne in ultrapotrošniške vrednote, ki jih promovirajo.
    Toda z vidika tekmovalcev so resničnostni šovi pogosto način, kako uspeti v življenju. Za tiste, ki imajo omejen dostop do izobraževanja in zaposlitve ali trpijo zaradi pomanjkanja socialne in čustvene podpore, so lahko alternativa brezposelnosti; dokaz, da uspeh, kot ga opredeljuje kapitalizem, ni več domena elite. Popolnoma razumem, zakaj bi kdo želel sodelovati. Resničnostna televizija najboljšim kandidatom obljublja izjemno življenje, polno denarja in razkošja, pa tudi brezpogojne ljubezni oboževalcev vseh starosti. Gledajo jo tako šestletni otroci kot odrasli pri petdesetih, najbolj znani tekmovalci pa imajo na družabnih omrežjih več kot sedem milijonov sledilcev. Med njimi sem tudi jaz. Osuplja me mešanica odkritosti in nasilja, ki smo ji priča. Fascinirajo me ženske, ki svojo ženstvenost poudarjajo z umetnimi nohti, lasnimi podaljški, kirurško povečanimi zadnjicami in prsmi; z vsem predolgim, prekratkim, pretesnim in preveč barvitim. So čarodejke v svetu, ki mu vlada videz. Svetu, ki razglaša svobodo, hkrati pa od ljudi pričakuje samožrtvovanje. Razkazovanje lepote lahko označimo za neumno in narcistično, toda pretiravanje in nadnaravno zaobljena (in zato božanska?) telesa v resnici govorijo o strahu pred neobstojem in potrebi po potrditvi.
    Ko sem se začela ukvarjati s fenomenoma, ki ju loči več kot stoletje, sem ugotovila, da se usode teh žensk prekrivajo. Tako kot cocottes tudi sodobne zvezdnice televizijskih šovov /…/ kljubujejo pravičništvu svojega časa, brezsramno slavijo kult svoje osebnosti, razvnemajo strasti in postavljajo pod vprašaj definicijo ‘prave ženske’. Iz enega stoletja v drugo pripovedujejo o predstavnicah ‘šibkejšega spola’, ki so svojo krhkost spremenile v orožje, združujoč tri vloge, ki so jih ženske še vedno prepogosto prisiljene igrati: devico, mater in kurbo.«
    – Agathe Riedinger

    Kritike:
    »Že dolgo se ni zgodilo, da bi delo, navdihnjeno z dokumentarnimi filmi, kjer mora biti vse pristno (liki, odnosi, besedišče …), tako dobro poskrbelo za obliko. Junakinjina resnična lepota se razkrije tistim, ki jo znajo videti.«
    – Maroussia Dubreuil, Le Monde

    »Borbenost in energičnost sijajnega prvenca Agathe Riedinger v sebi skriva globoko žalost osrednje teme: da sta za mnoge mlade ženske lepota in bolečina eno in isto. /…/ Nebrušeni diamant prikliče v spomin lanskoletno odkritje festivala v Cannesu, film Molly Manning Walker Kako seksati: oba govorita o pritisku na mlade ženske, da prevzamejo spolno vlogo, ki je daleč od njihove prave narave. Vzporednice najdemo tudi s Švicem, prejšnjim celovečercem /…/ Magnusa von Horna, v katerem je odkrival razpoke v bleščeči fasadi fitnes vplivnice. /…/ Malou Khebizi je izjemna. Mikavno bi bilo domnevati, da se v liku, ki je tako površinski, v notranjosti ne dogaja prav veliko. Toda igralka odvrže lasuljo in umetne trepalnice ter razkrije pravo čustveno bojišče.«
    – Wendy Ide, Screen Daily

    »Debitantka Agathe Riedinger pripoveduje zgodbo /…/ s pronicljivostjo in neposrednostjo, vrednima Andree Arnold ali bratov Dardenne.«
    – Owen Gleiberman, Variety

    »Anti-pravljica, v kateri seksistično in razredno nasilje trčita ob sanje o popolnosti; z odlično igro debitantke Malou Khebizi.«
    – Sophie Joubert, L’Humanité

  • Štiri hčere

    Štiri hčere

    Dokumentarni film, 110 minut

    Izvirni naslov (leto): Les filles d’Olfa (2023)
    Režija: Kaouther Ben Hania
    Scenarij: Kaouther Ben Hania
    Igrajo: Olfa Hamrouni, Hend Sabri, Eya Chikhaoui, Tayssir Chikhaoui, Nour Karoui, Ichraq Matar, Majd Mastoura…
    Država: Ciper, Francija, Nemčija, , Tunizija
    Distribucija v Sloveniji: Cinemania Group
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Cannes (nagrada zlato oko za najboljši dokumentarni film ex aequo); cezar za najboljši dokumentarni film; nagrada independent spirit za najboljši dokumentarni film; nominacija za oskarja za najboljši dokumentarni film; Toronto; Rotterdam; München (nagrada za najboljši mednarodni film); AFI Fest; Busan; London; ZagrebDox

    O filmu:
    Bogato nagrajen dokumentarni film tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania je počasi tleča študija družinske travme in intimno popotovanje, polno upanja, upora, sestrske ljubezni ter medgeneracijskega prenosa trpljenja in nasilja.

    Več o filmu:
    Življenje Olfe, Tunizijke in matere štirih hčerk, se giblje med svetlobo in senco. Nekega dne izginejo njeni dve najstarejši hčerki. Da bi zapolnila njuno odsotnost, režiserka Kaouther Ben Hania povabi profesionalne igralce in vzpostavi izjemen filmski mehanizem, da razkrije zgodbo Olfe in njenih hčerk. Intimno potovanje, polno upanja, upora, nasilja, medgeneracijske prenosa in sestrstva, ki bo postavilo pod vprašaj samo osnovo naših družb.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Sprva sem nameravala Olfo snemati zgolj z mlajšima hčerkama, Eyo in Tayssir, da bi izpostavila odsotnost starejših hčera. Prvič sem jih začela snemati leta 2016 in nato leto kasneje. Toda nekaj ni bilo prav. Kako lahko obudiš spomine, ne da bi jih olepšala in predrugačila, ne da bi sebe prikazala v boljši luči in potvarjala resnico? Kako se resnično soočiti s preteklostjo? Zame je bilo najbolj problematično, da je Olfa ves čas igrala vlogo. Takoj ko sem prižgala kamero, je začela igrati. Morala sem prenehati snemati, ker sem ugotovila, da se bom sicer ujela v njeno past. V življenju se pogosto obnašamo v skladu s klišeji, ki jih vidimo na televiziji ali v medijih. Olfa je bila pod vplivom novinarjev. Z izjemnim tragiškim talentom je igrala vlogo žalujoče, histerične matere, ki se utaplja v občutku krivde. /…/ Olfa je tako energična, tako dvoumna in kompleksna ženska, da ni mogoče pokazati le ene plati njene osebnosti. Toda poglobljen vpogled v njena protislovja, njena čustva in občutenja zahteva čas, ki ga novinarji navadno nimajo. Preiskati ta območja, to ambivalentnost človeškega duha, je naloga filma. In tako sem si začela zamišljati film kot nekakšen terapevtski laboratorij, v katerem se lahko znova polastiš svojih spominov.«
    – Kaouther Ben Hania

    Kritike:
    »Pogosto vzbuja nelagodje in na trenutke poraja težka etična vprašanja o nevarnosti ponovne travmatizacije dokumentarnih subjektov. Toda še bolj nepričakovano je, kako je ta drzni in konfliktni film hkrati radosten in igriv, kako je na neki način svojim protagonistkam zmožen celo vlivati moč. /…/ Majd Mastoura, ki v filmu odigra vse moške like, ustavi snemanje mučnega prizora, v katerem se Eya sooča s spomini, kako je njo in sestro zlorabljal materin fant. Kar sledi, je pomembno: Eya vztraja, da je prizor ključnega pomena in da ga je med posveti in pripravami že ničkolikokrat odigrala. Režiserka si ne lasti družinske zgodbe – Olfi in dekletoma dovoli odločati, v katero smer bo film krenil.«
    – Wendy Ide, Screen Daily

    »Uničujoče psihološke posledice Olfinega odraščanja se jasno izrišejo, ko začne Ben Hania intervjuvati Eyo in Tayssir, ki opišeta, kako sta bili v otroštvu tudi sami pretepani. Njun opis matere, ki ju je zmerjala in pretepala, da bi ju zaščitila pred zunanjimi vplivi, je v navzkrižju z našo prejšnjo predstavo o Olfi. Hkrati pa Olfo prisili, da se spoprime z deli sebe, ki jih je potlačila. /…/ Prav v teh trenutkih, ko se morajo Olfa, Eya in Tayssir soočiti s samimi seboj, film popolnoma uroči gledalca in začne se prevešati iz opazovalnega dokumentarca v razburljivo soočenje med resnico in igro, med preteklostjo in sedanjostjo. Film tekoče prehaja med inscenacijo dogodkov in pripravami na snemanje teh prizorov. Vidimo igralce, kako se borijo s predlogo (in posredno z njenimi viri) ter spopadajo z lastno etično zavestjo in njenimi mejami.«
    – Lovia Gyarkye, The Hollywood Reporter

    »Štiri hčere so remiks dokudrame, re-enactmenta (v slogu Oppenheimerjevega Teatra ubijanja), metafikcije, eksperimenta, konfrontacijske terapije in samoobrambne lekcije, ki ne pušča nobenega dvoma: patriarhat je materinstvo spravil na rob živčnega zloma. ZA+«
    – Marcel Štefančič, jr., Mladina

  • Požgana zemlja

    Požgana zemlja

    Kriminalni triler, 100 minut

    Izvirni naslov (leto): Verbrannte Erde / Scorched Earth (2024)
    Režija: Thomas Arslan
    Scenarij: Thomas Arslan
    Igrajo: Mišel Matičević, Marie Leuenberger, Alexander Fehling, Tim Seyfi, Marie-Lou Sellem, Katrin Röver, Bilge Bingül…
    Država: Nemčija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Berlinale (sekcija Panorama); nagrada Združenja nemških filmskih kritikov za najboljši celovečerec; São Paulo; SEMINCI; Liffe

    O filmu:
    Minimalistični krimič, postavljen na nočne ulice sodobnega Berlina, je prav takšen kot njegov glavni junak: redkobeseden, učinkovit in zelo zelo kul.

    Več o filmu:
    Poklicni ropar Trojan se po dvanajstih letih vrne v Berlin, da bi našel delo. A mesto se je spremenilo in Trojanovi stari stiki niso več uporabni. Zato mine nekaj časa, preden dobi dober posel: krajo slike iz muzeja. Pri ropu bo sodeloval z nekdanjim kolegom Luco, voznico Diano in računalniškim strokovnjakom Chrisom. Toda skrbno načrtovani rop kmalu uide izpod nadzora …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Všeč so mi filmi o ropih, kadar so ti skrbno pripravljeni in izpeljani, z vsemi komplikacijami, ki sodijo zraven. To so zgodbe, v katerih ima delo glavnih junakov pomembno vlogo. Rad imam filme, ki zločinski posel jemljejo zelo resno in ga prikazujejo v vseh podrobnostih, na primer Rififi Julesa Dassina, Rdeči krog (Le cercle rouge) Jean-Pierra Melvilla ter Ulice nasilja (Thief) in Vročino (Heat) Michaela Manna. /…/ Trojan se je zavestno odločil, da ne bo del organiziranega kriminala. Zato ni gangster v klasičnem smislu. Je nekdo, ki skuša živeti po lastnih pravilih, z vsemi pripadajočimi težavami in odrekanji. In ker je poklicni zločinec, je njegov vsakdanjik seveda daleč od vsake oblike meščanskega življenja. Lik, kakršen je Trojan, nima referenčnih točk v smislu rednega dela, družine, stalnega prebivališča ali želje po lastnini. Nič od tega ga ne zanima. Pri delu je povsem sam s seboj. Čista prisotnost. /…/ Toda čeprav se giblje zunaj meščanskih norm in zakonov, skuša vzdrževati nekakšen lasten moralni kodeks.«
    – Thomas Arslan

    Kritike:
    »Arslanu je uspel čudovit spoj minimalizma berlinske šole in žanrskega filma. V Požgani zemlji ni ene same odvečne besede, poganjajo jo pogledi in ne-pogovori, Berlin prikazuje le v njegovih najbolj neprijaznih, anonimnih ne-krajih, toda hkrati prinaša napetost in čustva ter analizo boja med delavskim razredom in turbokapitalizmom. /…/ Če želite videti nemško verzijo filma Vozi! (Drive), si oglejte Požgano zemljo!«
    – Christian Ihle, taz

    »Požgana zemlja dokazuje, da če osnove izpelješ brezhibno, za razburljiv in napet film ne potrebuješ velikega proračuna, zapletenih kaskaderskih podvigov ali hollywoodskih zvezdnikov.«
    – Emma Kiely, Collider

    »Način, kako režiser prikazuje svet zločina, je zelo daleč od epskosti, ki običajno zaznamuje žanr trilerja. Film je napet, toda njegov pristop je antiklimaktičen. [Niti najbolj dramatični prizori] ne temeljijo na pirotehniki. Požgana zemlja je izpraznjen balon in prav v tem je njegova veličina: v načinu, kako se Arslan loteva akcije. Ta nagnjenost k dejanjem namesto čustvom popelje film na izjemno plastičen teren; v svet senc, svet nočnih luči, gibanja, gest.«
    – Violeta Kovacsics, Otros Cines

    »Film, v katerem ni praktično nič glasbe in skoraj nobenih pogovorov (‘klepetav kot vedno’ o Trojanu sarkastično pripomni njegova posrednica), je narejen iz iste tkanine (bolje: jekla?) kot njegov glavni junak. Režiser ne izgublja časa in kar najbolje izkoristi posnetke in montažo, da bi prišel naravnost k bistvu. Rezultat je oster kot britev – tako kot le najboljši filmi noir.«
    – Erwan Desbois, International Cinephile Society

    »Arslan je ustvaril še eno obvladano in elegantno delo, ob katerem so bolj hrupni in hektični hollywoodski filmi o ropih videti absurdno. /…/ Melvillovi liki so se nenehno spopadali z vprašanji prijateljstva, zaupanja, osamljenosti in izdajstva; s temami, ki jih najdemo tudi v Požgani zemlji. Arslan razume, kako se spopasti s temi osnovnimi človeškimi dilemami, obenem pa zna občinstvo vse do zadnje minute držati na robu sedeža.«
    – Susanne Gottlieb, Cineuropa

    »Med ustvarjanjem Požgane zemlje se je režiser odločil posneti še tretji del, s katerim bo zaključil trilogijo kriminalnih filmov, ki v nemški kinematografiji nima drugega precedenta kot zelo drugačno serijo kriminalk Fritza Langa o doktorju Mabuseju. Z dvema že posnetima mojstrovinama ima Arslan tako realne možnosti, da ustvari kriminalni triptih, ki bo prestal preizkušnjo časa; delo, ki bi ga kljub pripovednim, estetskim in kulturnim razlikam lahko primerjali tudi s trilogijo Andrewa Laua in Alana Maka Infernal Affairs (2002–2003). /…/ Absolutni vrhunec letošnjega Berlinala.«
    – Marco Abel, Senses of Cinema

  • Until Dawn – Do zore

    Until Dawn – Do zore

    Grozljiva drama, 94 minut

    Izvirni naslov (leto): Until Dawn (2025)
    Režija: David F. Sandberg
    Scenarij: Blair Butler, Gary Dauberman
    Igrajo: Ella Rubin, Odessa A’zion, Michael Cimino, Ji-young Yoo, Belmont Cameli, Maia Mitchell, Peter Stormare…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Jučer
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Leto dni po skrivnostnem izginotju svoje sestre Melanie se Clover skupaj s prijatelji odpravi v odročno dolino, kjer je izginila, da bi našli odgovore. Med raziskovanjem zapuščenega centra za obiskovalce jih začne zalezovati zamaskiran morilec in jih drugega za drugim surovo pobija – potem pa se nenadoma prebudijo in znajdejo spet na začetku istega večera. Ujeti v dolini so prisiljeni znova in znova doživljati isto nočno moro – le da je grožnja morilca vsakič drugačna in vsakič bolj strahotna. Ko začnejo izgubljati upanje, spoznajo, da jim preostaja le omejeno število smrti, edini način za pobeg pa je, da preživijo do zore.

  • Babičin vnuk

    Babičin vnuk

    Komična družinska drama, 127 minut

    10. 6. FILMSKA KAVA – Projekciji filma bo sledilo druženje ob kavi in čaju.

    Izvirni naslov (leto): Lahn Mah / How to Make Millions Before Grandma Dies (2024)
    Režija: Pat Boonnitipat
    Scenarij: Pat Boonnitipat, Thodsapon Thiptinnakorn
    Igrajo: Putthipong Assaratanakul, Usha Seamkhum, Sanya Kunakorn, Sarinrat Thomas, Pongsatorn Jongwilas, Tontawan Tantivejakul…
    Država: Tajska
    Distribucija v Sloveniji: Demiurg
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Festival azijskega filma v New Yorku (nagrada občinstva); Zagreb (nagrada za najboljši film po izboru mlade žirije); Azijsko-pacifiški filmski festival (nagrada za najboljši film, scenarij, glavnega igralca); tajski kandidat za oskarja

    O filmu:
    Mladi tajski režiser pomembna vprašanja o družini, medgeneracijskih vezeh in iskanju sreče zapakira v ganljivo dramedijo, ki je doma porušila vse rekorde gledanosti in prerasla v pravi kulturni fenomen. Pripeljite babico in ne pozabite na robčke!

    Več o filmu:
    Ko babici Amah postavijo diagnozo neozdravljive bolezni, mladi M zasluti priložnost: v upanju, da bo njegova predanost nagrajena, prevzame skrb zanjo. Toda izkaže se, da starke ne bo tako lahko zadovoljiti. Za nameček M ni edini, ki se poteguje za njeno dediščino. Čas pa se izteka …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Moj odnos z babico je precej podoben tistemu v filmu. Imava podobno kemijo. Zelo sva si blizu, saj me je vzgojila in sem z njo preživel večino otroštva. Ko sem začel delati, sem jo videval vse manj in nazadnje sem se odselil. Nato se več let nisva videla. Med pisanjem scenarija za ta film pa sem se odločil preseliti nazaj, da bi bolje spoznal njen način življenja. Postavljal sem ji veliko vprašanj in sčasoma je ugotovila, da nameravam o njej posneti film. /…/ Želel sem, da bi Babičin vnuk odražal izkušnje družine, v kateri sem odraščal. Zasnoval sem ga tako, da bi ljudje lahko pobrali koščke zgodbe in jih povezali z lastnim življenjem. /…/ Gledalec bi moral imeti občutek, da je film njegov in ne moj. /…/ Zdi se mi, da živimo v zelo čudnem obdobju, predvsem v smislu prehoda iz razširjene v nuklearno družino. Mnogi so pozabili, kako je živeti v veliki družini; tisti občutek, ko vse generacije bivajo v isti hiši, pod isto streho. /…/ Morda je naš film prišel v pravem trenutku, da ljudi spomni te preteklosti. Gre za poziv k vrnitvi v tiste čase. /…/ Ljudje so mi povedali, da je naš film ozdravil njihovo družino in zacelil njihova srca. /…/ Presenetilo me je, kako je ljudi spodbudil, da več časa preživijo s starejšimi. Opazil sem, da veliko mladih na Tajskem zdaj svoje stare starše vodi ven, ne le v kino, ampak tudi v restavracije in drugam. /…/ Kot gledalec nočem gledati filmov, ki bi me spravili v slabo voljo. Iz kina želim stopiti z občutkom upanja in veselja do življenja. Naj bo zgodba še tako tragična, je v njej vedno mogoče najti humor.«
    – Pat Boonnitipat

    Kritike:
    »Ni težko razumeti, zakaj je film dosegel tak uspeh. /…/ Viralni trend objavljanja videoposnetkov, na katerih gledalci ob odhodu iz dvorane točijo solze, je nedvomno pripomogel. Toda pomembnejši sta morda pronicljivost in naklonjenost, s katerima scenarij Thodsapona Thiptinnakorna in Pata Boonnitipata ujame družinsko dinamiko: zapleteno in nepopolno, a zakoreninjeno v občutku medgeneracijske ljubezni in odgovornosti /…/. V filmu je ta dinamika morda izrazito azijska, a osnovni mehanizmi zapleta so dovolj univerzalni, da bodo nagovorili gledalce povsod po svetu.«
    – David Rooney, The Hollywood Reporter

    »Ganljiv, smešen … oglejte si ga pred neizogibno hollywoodsko priredbo! /…/ Sentimentalni, a nikoli osladni film poleg čudovito kalibriranih igralskih nastopov in spretnega uravnavanja težavnega tona pove tudi nekaj resničnega in prepoznavnega o vseh zapletenih odzivih, ki jih lahko sproži skorajšnja smrt družinskega člana /…/. Če parafraziramo nasvet, ki ga M prejme od sestrične Mui: vsak trenutek, ki ga namenimo ljubljeni osebi, je dobro porabljen trenutek.«
    – Josh Slater-Williams, Little White Lies

    »Kar filmu primanjkuje na področju subtilnosti, več kot nadomesti z razponom čustev in presenetljivo globino svojih feel-good zagotovil. Ustvarjalci očitno razumejo, kako težko je sprejeti bližnjega kljub njegovim v oči vpijočim pomanjkljivostim. Ni nam treba biti sentimentalni, da bi lahko cenili njihov cilj: sončni in rahločutni prikaz družinskega življenja nas bo verjetno še dolgo pred zaključnimi napisi spodbudil k razmišljanju o lastni družini.«
    – Simon Abrams, Roger Ebert.com

    »Babice so očarljive. Zlasti takrat, ko ti pripeljejo eno okrog ušes. /…/ Babičina klofuta ne opozarja na nekaj, kar smo naredili narobe v preteklosti, ampak na tisto, kar šele bomo. Ni toliko izraz naklonjenosti do nečesa preteklega, ampak bolj do tistega, kar šele pride. Zato je neizpodbiten dokaz brezpogojne ljubezni, ki ne potrebuje dodatnih argumentov ali demonstracij. To je ljubezen zaradi nje same. Babičin udarec ne boli, ampak zdravi. Namesto da bi prizadejal bolečino, postavi stvari na svoje mesto. Spravi svet v red. Babica v pričujočem filmu prisoli kar nekaj zaušnic. /…/ Od tu, iz gotovosti geriatrične klofute – imenujmo jo tako – debitantski tajski režiser Pat Boonnitipat gradi melodramo v najstrožjem, najbolj domačem in, če želite, najbolj očitnem pomenu besede. Brez ekshibicionizma, zgolj s preprostim zavedanjem, da je babica brez blagovne znamke že sama po sebi koncept. /…/ Boonnitipat ne želi dokazati, da je najbolj izviren režiser na svetu. Njegove reference niso visoka melodrama Douglasa Sirka ali prefinjena, postmoderna melodrama Pedra Almodóvarja, pa tudi ne geometrična melodrama Wesa Andersona. Ne, Boonnitipat svoj navdih prej najde v melodrami vsakdanjega življenja. A to – kar je najpomembnejše – deluje. In sicer zato, ker vsak igralec, vsaka gesta, vsaka vrstica scenarija vodijo k istemu cilju: čista čustva, brez cinizma. Predvsem pa je film prepričljiv onkraj vsakega dvoma – kajti ko se bomo izgubili, nam bo babica, katerakoli že, primazala klofuto. Le redki argumenti so bolj prepričljivi. In lahko bi rekli, da je tale popoln.«
    – Luis Martínez, El Mundo

  • Bambi: življenjska pot v gozdu

    Bambi: življenjska pot v gozdu

    Dokumentarna družinska drama, 85 minut

    Izvirni naslov (leto): Bambi, l’histoire d’une vie dans les bois (2024)
    Režija: Michel Fessler
    Scenarij: Laurence Buchmann, Michel Fessler, Tristan L’Hermite
    Pripoveduje: Vesna Pernarčič
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Film o življenju v gozdu, kot ga vidi jelenček Bambi. Posnet je po istoimenski knjigi Felixa Saltna iz leta 1923.

    Več o filmu:
    Mladi jelenček od prvih dni življenja občuduje vse, kar ga obdaja, ob njem pa je tudi mama, polna nežnosti in ljubezni, ki ga uči osnovnih stvari, potrebnih za preživetje. Ko Bambi odrašča, sklepa prijateljstva z mnogimi gozdnimi živalmi in spozna Faline, ki bo postala njegovo dekle. Toda s prihodom jeseni Bambi ostane sam. Takrat odkrije, da v gozdu bdi nad njim njegov oče Princ in ga uči, kako se zaščititi pred nevarnostmi življenja v divjini, predvsem pa: kako odrasti.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Zgodba o Bambiju je zgrajena na temi ciklov: letni časi, rojstvo, življenje in smrt, ki je tu obravnavana v obliki metafore izginotja … Znanje prihaja z odkrivanjem narave, učenje s trudom, ki ga mora Bambi vložiti v odraščanje. Nasledstvo generacij in poosebljanje s starejšimi sta v iniciacijski zgodbi ponavljajoči se temi. Prijateljstvo, spoštovanje ter odkrivanje sebe, nevarnosti in drugih so v filmski priredbi, napisani kot oda naravi, obravnavani poetično.«
    – Michel Fessler

    O avtorjih/igralcih:
    Michel Fessler je scenarist, ki je napisal ali sooblikoval več kot trideset francoskih in mednarodnih filmov. Leta 2022 se je podpisal pod dva mednarodna uspeha: Hrastovo srce, igrani dokumentarec v režiji Michela Seydouxa in Laurenta Charbonnierja, ter celovečerni animirani film po Sempéjevih ilustracijah Mali Nikec, ki ga je napisal skupaj z Anne Goscinny in je prejel veliko nagrado na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Annecyju. Pozornost širše javnosti je vzbudil s tremi za oskarja nominiranimi filmi: Smešno, Farinelli in Popotovanje cesarskega pingvina. Bambi: življenjska pot v gozdu je njegov prvi celovečerni film.

    Kritike:
    »Film je namenjen zlasti družinam in ljubiteljem zgodb o živalih, pa tudi tistim, ki se z nostalgijo spominjajo Saltenovega dela. Priredba je nekaj posebnega zaradi osebnega pristopa Michela Fesslerja, ki doda zgodbi čustveno globino, in edinstvene pripovedi Mylene Farmer, ki prispeva poetično, melanholično dimenzijo. Bambi bo posebej odmeval pri gledalcih, ki so uživali v filmih, kot sta Levji kralj ali Medvedja brata; je ganljiva priredba romana, katerega avtor je Felix Salten. Gledalce bo pritegnil z ganljivo pripovedjo in prikupnimi liki, ponudil pa bo tudi svež pogled na priljubljeno zgodbo.«
    – Sortiraparis.com

  • Računovodja 2

    Računovodja 2

    Akcijski kriminalni triler, 124 minut

    Izvirni naslov (leto): The Accountant 2 (2025)
    Režija: Gavin O’Connor
    Scenarij: Bill Dubuque
    Igrajo: Ben Affleck, Daniella Pineda, Jon Bernthal…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB: https://www.imdb.com/title/tt7068946

    O filmu:
    V nadaljevanju se mora matematični genij in nekdanji vojak Christian Wolff, avtistični računovodja in specialist za kriminalne organizacije, soočiti z novimi izzivi, ko se znajde v nevarnem svetu, kjer postavi svoje življenje na kocko. Wolff tokrat pomaga raziskati skrivnostne umore, pri čemer se znajde v sporu z novimi in že znanimi sovražniki. Z akcijskim tempom, napetostjo in številnimi preobrati je Računovodja 2 še bolj intenziven in napet kot prvi del.

  • Kralj vseh kraljev

    Kralj vseh kraljev

    Sinhro. Animirana družinska pustolovščina, 100 minut

    Izvirni naslov (leto): The King of Kings (2025)
    Režija: Seong-ho Jang
    Scenarij: Seong-ho Jang, Rob Edwards, Hoseok Sung
    Igrajo: Kenneth Branagh, Oscar Isaac, Uma Thurman…
    Država: Južna Koreja, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Oče sinu pripoveduje zgodbo vseh zgodb in tisto, kar se začne kot pravljica za lahko noč, preraste v pravo življenjsko pustolovščino. Skozi živahno domišljijo deček stopa ob Jezusu, priča njegovim čudežem, sooča se z njegovimi preizkušnjami in razume njegovo končno žrtev. Film Kralj vseh kraljev nas vabi, da znova odkrijemo trajno moč upanja, ljubezni in odrešenja skozi otroške oči.

  • Amater

    Amater

    Akcijski triler, 123 minut

    Izvirni naslov (leto): The Amateur (2025)
    Režija: James Hawes
    Scenarij: Evan Katz, Robert Littell, Ken Nolan
    Igrajo: Holt McCallany, Caitriona Balfe, Julianne Nicholson…
    Država: Kanada, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Charlie Heller (Malek) je inteligenten, a introvertiran analitik, ki dela za CIA v njihovem podzemnem bunkerju. Toda njegovo življenje se obrne na glavo, ko je njegova žena ubita v terorističnem napadu v Londonu. Ko Hellerjevi nadrejeni nočejo ukrepati, vzame stvari v svoje roke in se odpravi na nevarno potovanje po svetu, da bi izsledil odgovorne, pri čemer uporabi svoj intelekt kot ultimativno orožje, da pobegne svojim zasledovalcem in doseže maščevanje.

  • Pozdrav pomladi: območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov

    Pozdrav pomladi: območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov

    • sreda 9. 4. 2025 ob 17:00
    • sreda 9. 4. 2025 ob 19:00
    • kaj: območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
    • kje: gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje
    • organizator: Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trbovlje
    • Brezplačne vstopnice lahko prevzamete na blagajni Delavskega doma Trbovlje eno uro pred koncertom.

    Vabljeni na območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi 2025 v sredo, 9. aprila, ob 17. uri in ob 19. uri v gledališko dvorano Delavskega doma Trbovlje.

    Vstop na prireditev je mogoč le z brezplačno vstopnico, ki jo lahko prevzamete na blagajni Delavskega doma Trbovlje.

    Blagajna bo odprta eno uro pred prireditvijo.

  • Razstava Svoboda v odmevu vojne

    Razstava Svoboda v odmevu vojne

    Jure Tratar: Napihnjeni v miru, 2025
    • 23. 4. 2025 – 11. 5. 2025
    • kaj: razstava
    • kje: avla Delavskega doma Trbovlje
    • organizator: Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
    • razstava bo na ogled do 11. maja

    Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

    V avli Delavskega doma Trbovlje od srede, 23. aprila, do nedelje, 11. maja, gostimo razstavo Svoboda v odmevu vojne.

    Razstavo si lahko ogledate ob četrtkih med 17. in 18. uro ter od petka do nedelje med 17. in 20. uro.

    O razstavi

    Z deli se predstavljajo Brankica Mikić, Daša Ivanuša, Jana Kusovac, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Lea Lavrenčič, Lovro Frece, Luša Karner, Marika Gönc, Miša Marguč Jensterle, Nuša Javornik, Sašo Jakob, Teja Medvešček, Tina Taler, Zala Škodnik, Žan Kranjčević, Žan Kreft, Žan Marcel Stermecki, Sara Selšek.

    Projekt je nastal v sodelovanju z mentorjema asist. dr. Tanjo Medved in doc. Borisom Bejo na magistrskem programu Grafične in interaktivne komunikacije Naravoslovnotehniške fakultete UL.

    Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Izjave mladih niso omejene, morda na pogled zamejene v pravokotnem formatu, gradijo dialog med polpreteklo zgodovino in sodobnostjo. V medijsko raznolikih izrazih, kjer se srečujemo s tipografskimi rešitvami, digitalno ilustracijo, fotografijo in fotomontažo, med klasičnimi kolaži in tistimi, ustvarjenimi z grafično programsko opremo, smo se v delu naslonili tudi na protagoniste grafičnega oblikovanja na Slovenskem.

    Predmet likovne analize grafičnih izdelkov se v svoji vsebini naslanja na prostor in čas, ki ga je grafika v našem prostoru preživela v zadnjem stoletju. Prostor, ki se zdi brezmejen, se je v grafični produkciji omejil v večini primerov na pravokoten format, v katerem se izvajajo različne likovne operacije, te pa se pri naslovniku v javnem prostoru nadaljujejo in subjektivno interpretirajo. Iz tega sledi, da prostor ni samoumeven in ga je človeštvo z namenom omejilo na štiri stene, med katerimi si posameznik želi imeti mir. Tudi ta v sodobnem času, morda nikdar, ni samoumeven.

    Grafične kompozicije vključujejo tudi slogane, ki nadgrajujejo likovni izraz in sporočilo. Med njimi: Svet, ki je obljubljal mir, postaran znova gori v plamenih konfliktov, Napihnjeni v miru, Žica je padla, Lebdimo na krilih svobode že 80 let, 80 let zremo v mirno nebo. S pripisi smo grafične zasnove bralcem naših plakatov ponudili brez moraliziranja, kot opozorilo na to, da kljub navideznemu miru lahko slišimo bobnenje orožja v našem prostoru. In grafika je vedno bila orožje. Tega so se zavedali vsi totalitarni sistemi, ki so s propagandnim tiskom gradili nove oblike in odnose v prostoru. Zatorej je pričujoči projekt tudi neke vrste poklon partizanski umetnosti, ki je v nemogočih razmerah skrbela za informiranje in ne nazadnje tudi likovno interpretiranje sporočil, ki so se tiskala v gozdovih ali ilegalnih tiskarnah v urbanih prostorih.

    Likovna ustvarjalnost je zavezana prostoru in od njega odvisna, za prostor in v prostoru nastaja in na neki način je prostorsko zavezana tudi pripovedništvu. Človek je preko likovne ustvarjalnosti vselej pripovedoval o sebi in o dogajanju okrog sebe, z organiziranjem lastnega bivalnega prostora pa je želel tega opremiti, dopolniti tudi z umetnostjo, ga z njo označevati kot svojega. V neredu je človek vedno iskal red in lahko bi rekli, da je naš prostor organiziran v določenem neredu, pa vendar v določenem zaporedju. In tako si v zaporedju sledijo avtorske izjave mladih, ki so vojno in mir interpretirali svobodno! In takšnih svobodnih nagovorov si želimo čim več.

  • Delavnica programiranja z robotki

    Delavnica programiranja z robotki

    dekoracija festival Speculum Artium 2023 za otroke
    • ponedeljek 7. 4. 2025 ob 17:00
    • kaj: otroška delavnica
    • kje: Delavski dom Trbovlje
    • organizator: Delavski dom Trbovlje
    • na kratko: osnove programiranja brez zaslonov za otroke od 5. do 7. leta
    • prijava: 051 626 296 ali info@4dritl.si

    V ponedeljek, 7. aprila, bo potekala zadnja delavnica programiranja z robotki v letošnjem šolskem letu.

    Na aprilski delavnici bomo ponovili, kaj smo se do sedaj naučili, in reševali poseben izziv. Pridružite se nam ob 17. uri.

    Prijava

    Cena posamezne delavnice znaša 8 evrov.

    Potrebna je predhodna prijava po telefonu na številko 051 626 296 ali po elektronski pošti na naslov info@4dritl.si.

    Na delavnicah bodo otroci razvijali:

    • logično razmišljanje,
    • praktično učenje s poskusi in napakami,
    • razumevanje vzrokov in posledic,
    • izpolnjevanje nalog po korakih za dosego cilja,
    • skupinsko delo,
    • kreativnost,
    • vztrajnost in koncentracijo.

    Kaj bomo počeli?

    • spoznavali osnove programiranja z grafičnimi pripomočki brez zaslonov
    • sestavljali preprosta električna vezja
    • odkrivali ustvarjalne možnosti sodobne tehnologije