Arhivi: Na programu

  • Kri moje ljubezni

    Kri moje ljubezni

    Akcijska kriminalna pustolovščina, 104 minute

    Izvirni naslov (leto): Love Lies Bleeding (2024)
    Režija: Rose Glass
    Scenarij: Rose Glass, Weronika Tofilska
    Igrajo: Kristen Stewart, Jena Malone, Ed Harris…
    Država: VB, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Sundance; Berlinale; London

    O filmu:
    S steroidi in s krvjo prepojena zgodba o ljubezni in maščevanju. Nasilen, mračno humoren in seksi kvirovski triler z bombastičnim finalom.

    Več o filmu:
    Nova Mehika leta 1989. Bodybuilderka Jackie se na poti na tekmovanje v Las Vegasu ustavi v majhnem puščavskem mestu. Tam spozna Lou, zadržano vodjo lokalne telovadnice, in dekleti se v trenutku strastno zaljubita. Toda njuna romanca uide izpod nadzora, ko se Jackie zaplete z Loujino družino: njeno sestro, nasilnim svakom ter očetom, ki trguje z orožjem …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Le malo filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk snema tako filmična, živahna in stilizirana dela kot Rose. Njeni filmi ne posnemajo drugih, čeprav lahko prepoznamo navdihe. Kar počne, izvira iz nečesa tako iskrenega, da postanejo okvir, arhitektura in ton filma izrazito njeni. Mislim, da želi ljudi – pa tudi sebe – prestrašiti na način, ki ni namenjen ceneni zabavi, ampak te resnično prisili, da se obrneš in pogledaš vase. /…/ Med protagonistkama je dinamika, kakršne nisem videla še v nobenem filmu. Še nikoli nisem videla, da bi neustavljiva sila trčila ob mirujočo skalo in jo raztreščila. Ne naletimo pogosto na nekaj, kar bi se tako upiralo predstavi o tem, kako ženske zmagujejo. V tem filmu zmagujemo na grd način in tega ni vedno lahko gledati, ampak vem, da bo po drobovju požgečkalo številne ženske po vsem svetu.«
    – Kristen Stewart

    »Film smo umestili v osemdeseta, ker je šlo za ultimativno desetletje ekscesa, postavljeno tik pred nihilizem devetdesetih. Zdelo se je, da je čezmernost dosegla vrhunec, preden je neizogibno razpadla. Bodybuilding je skupaj s steroidi, ki jih uporablja Jackie, postal način, kako prikazati nevarnosti artificielnega, pa tudi ambicioznosti in moči, ki sta sami sebi namen.«
    – Rose Glass

    Kritike:
    »Kri moje ljubezni je prava filmska molotovka: vroča, umazana, hitra in vnetljiva. /…/ Če želite preproste primerjave, gre za mešanico filmov Thelma in Louise, Odpadniki in Krvavo preprosto, s pridihom Arnolda Schwarzeneggerja, toda lezbično razmerje, ki je dobesedno in metaforično srce filma, postavi Kri moje ljubezni v čisto svojo kategorijo: film je neapologetsko in eksplicitno kvirovski na najbolj osvobajajoč in vznemirljiv možen način.«
    – Hannah Strong, Little White Lies

    »Protagonistkama se je resnično težko upreti: Lou z njenimi nakopičenimi, prekipevajočimi čustvi ter Jackie, katere moč in samozavest se kmalu sprevržeta v nekaj bolj neobvladljivega in celo malce nadrealističnega. Kako se že glasi tisti /…/ kliše, ki ga uporabljajo v fitnes studiih? ‘Jebi povprečnost, bodi legenda!’«
    – Bilge Ebiri, Vulture

    »Prav njuna iskriva kemija je gonilna sila Krvi moje ljubezni, izmenično privlačnega in odbijajočega kriminalnega trilerja, ki med drugim prikliče body horror in radosti polnočnih filmov. Rose Glass to kemijo prelije v vrsto resnično vročih seksualnih prizorov, ki več kot dokažejo nujnost takšnih sekvenc v filmih, zasnovanih na pristnih človeških romantičnih razmerjih. /…/ Ko se začnejo Jackiejina predanost, Loujine laži in zločini Louja starejšega križati na vse bolj nepredvidljive načine, se zazdi, da bo scenarij ušel izpod nadzora. Toda reši ga dejstvo, da ne moremo odvrniti pogleda (no, med nekaterimi šokantno grotesknimi in skrajno nasilnimi prizori bomo morda vseeno želeli pogledati stran), pa tudi to, da nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Film Kri moje ljubezni ni podoben ničemur drugemu in že sam obseg njegovih ambicij je dovolj, da vzbuja strahospoštovanje. Morda je najbolj očiten odgovor tudi najboljši: ljubezen je droga. Tako kot film.«
    – Kate Erbland, IndieWire

    »Kri moje ljubezni po slogu in načinu pripovedovanja prijetno spominja na neo-noir devetdesetih let, a zaradi pripovedne neustrašnosti in vizualne domišljije deluje povsem sveže. /…/ Romantičen, šokanten, zabaven, seksi in predvsem nenehno presenetljiv film, okoli katerega bo po vsej verjetnosti zrasel kult gorečih privržencev.«
    – Mark Olsen, Los Angeles Times

    »Pravi noir se nikoli ne ozira nazaj, temveč vedno drvi naprej, k novim, svežim različicam poželenja in strahu. Kri moje ljubezni je takšen film. /…/ Čeprav je narejen z močnim občutkom za slog, v njem ni nič retro ali izumetničenega. /…/ Ljubezen med Lou in Jackie temelji na novi ženski moči. Film postaja vse bolj divji in čezmeren, zato se vam bo morda zdelo, da izgublja nadzor, toda Rose Glass odločno drži niti v svojih rokah. Posnela je polnočni noir, ki preseže vsa naša pričakovanja, a pristane na natanko pravem mestu: tam, kjer morajo tudi najpogumnejši poseči po skrajnostih.«
    – Owen Gleiberman, Variety

    »To je brutalen film o bodybuilderki, uporabnici steroidov, ki je tudi sam na steroidih, pri čemer z vsakim naslednjim preobratom postaja drznejši in bolj filmsko mišičast. /…/ Rose Glass ni posnela običajnega modernega noira. Njen film se ne opira na trope, kot je femme fatale, temveč eksplodira v povsem novo smer, pri tem pa postaja vse bolj nadrealističen in nepredvidljiv, kot kakšen steroidni trip, ki je ušel izpod nadzora.«
    – Brian Tallerico, RogerEbert.com

    »Popolna odsotnost kakršnegakoli filtra je največja odlika Krvi moje ljubezni. To je tiste vrste film, ki ga hočete nagonsko zatlačiti pod vzmetnico: vroč, opolzek in slastno škandalozen; film, ki nima česa izgubiti.«
    – Robbie Collin, The Telegraph

    »Ta toksična mešanica nebrzdane krvoločnosti in žgečkljive mehke erotike je prava filmska poslastica. /…/ Kot vsi najboljši kvirovski filmi je tudi Kri moje ljubezni pohotna, umazana in prav nič apologetska. Skrajni čas je že bil, da nekdo prevzame štafeto od Gregga Arakija in pomaga nadaljevati našo filmsko tradicijo.«
    – Martin Tsai, Critic’s Notebook

    »Kri moje ljubezni nima časa za počasno tlenje. To je film, ki pride na platno vroč in ga zapusti v ognjenem soju slave.«
    – David Fear, Rolling Stone

  • Duhovnica

    Duhovnica

    Celovečerni dokumentarni film, 98 minut

    Izvirni naslov (leto): Duhovnica (2023)
    Režija: Maja Prettner
    Scenarij: Maja Prettner, Iza Strehar, Boštjan Virc
    Nastopajo: Jana Kerčmar Džuban…
    Država: Slovenija
    Distribucija v Sloveniji: Studio Virc
    Povezave: BSF

    Festivali/nagrade:
    Al Jazeera Balkan Star Award, nagrada vesna z najboljši film po izboru občinstva, nagrada kritikov in publicistov FIPRESCI za najboljši celovečerni film, nagrada vesna za najboljšo montažo.

    O filmu:
    Film Duhovnica več let spremlja evangeličansko duhovnico Jano, ki je soočena z življenjsko dilemo, ali izstopiti iz duhovniškega poklica. Pri tem se mora spopasti še s težo dodatnih izzivov – od spolne zlorabe v otroštvu in odpiranaja starih ran, do reševanja zapletenih družinskih odnosov.

    Več o filmu:
    Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic. S tem pa tudi prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana se s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo in vedno bolj se kažejo razpoke v družinskih odnosih. Na vasi velja za Božjo predstavnico na Zemlji, a tudi ona nosi svoj križ in je človek iz mesa in krvi.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Pet let smo bili z vsem srcem predani snemanju filma Duhovnica in spremljali pomembne osebne dogodke v življenju naše protagonistke, duhovnice Jane. Uspeli smo postati del njenega ožjega kroga in prisostvovati intimnim družinskim trenutkom z njeno hčerko, možem in starši. Pomembno vlogo v Janinem življenju ima tudi vaška cerkvena skupnost, ki zgodbo začini in ji doda humorne situacije ter pristnost.
    Z direktorjem fotografije oba izhajava iz Prekmurja, kraja dogajanja filma, in čutiva globoko povezanost s tukajšnjimi ljudmi.
    Jana je zapletena in intrigantna ženska. Je zabavna, neposredna, globoko razmišljujoča in samoreflektivna. Pod vsem tem pa se počasi kažejo tudi njeni notranji boji in bolečina, ki se odraža v nemiru, utrujenem videzu in pogrizenih nohtih. Globoko v sebi je zelo ranjena in prizadeta. Rane zaradi spolne zlorabe v otroštvu, očetov alkoholizem, stroga verska vzgoja in družinske travme se ponovno odpirajo. In čeprav si duhovnika predstavljamo kot nekoga ‘višjega in čistejšega’ od nas, z visokimi moralnimi načeli, in ‘čistim, brezgrešnim življenjem’, je v ozadju skrite veliko umazanije, ki jo je treba razčistiti.
    Jana je običajen človek s težavami v življenju, tako kot vsi mi. Samo da je njena zgodba edinstvena, njen poklic ni običajen in ovire pred njo so večje, kot si večina od nas lahko predstavlja. Film Duhovnica vidim kot njeno možnost za izpoved in celjenje. Daje glas vsem ženskam, ki se soočajo s podobno travmo iz otroštva ali kakršno koli zlorabo. Hkrati pa film priča o tem, da se te stvari dogajajo celo na videz ‘nedotakljivim’ slojem družbe. Naša zgodba zato ozavešča, opogumlja in slavi žensko moč.
    Film odpira različna vprašanja o religiji v sodobni družbi in vodilnih položajih žensk v njej. Poln je moralnih in osebnih dilem, s katerimi se mora soočiti celo Duhovnica. Vsak nosi svoj križ. Vsak je iz mesa in krvi.« Maja Prettner

    O avtorjih/igralcih:
    Maja Prettner je zaključila magistrski študij filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kot scenaristka in režiserka se je podpisala pod nekaj zelo uspešnih dokumentarnih in igranih televizijskih serij. Njena filmska dela so bila prikazana in nagrajevana na festivalih doma in v tujini. Bila je gostujoča avtorica v umetniški rezidenci v New Yorku.

    Kritike:
    »Film odlikuje spretna uporaba tehnik opazovalnega dokumentarca, s katerimi režiserka več let spremlja junakinjo, ko polna ljubezni in predanosti premaguje težave iz preteklosti in sedanjosti, od spolne zlorabe v otroštvu do težav materinstva in poklicnih krivic, ki jih doživlja kot evangeličanska duhovnica. Poglobljeno pokaže, kako se duhovnica Jana pogumno upre družbenim pričakovanjem in cerkvenim dogmam, gre proti toku in se postopoma prelevi v junakinjo, ki se postavi zase.« utemeljitev nagrade Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk na Festivalu slovenskega filma

  • Bitka za Holmec

    Bitka za Holmec

    Celovečerni dokumentarni film, 100 minut

    Izvirni naslov (leto): Bitka za Holmec (2022)
    Režija: Boštjan Slatenšek
    Scenarij: Boštjan Slatenšek
    Nastopajo: Otokar Praper, Husein Šabić, Mirsad Vračo, Slavko Bobovnik, Florence Hartmann, dr. Miša Zgonec-Rožej, Zdravko Fajmut, Zlatko Halilovič, Martina Steiner, Tomaž Ranc…
    Država: Avstrija, Slovenija
    Distribucija v Sloveniji: FilRouge Films
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Toronto Documentary Feature & Short Film Festival (Kanada), oktober 2022, nagrada za najboljšo filmsko fotografijo, Brno Film Festival (Češka republika), januar 2023, častna omemba, Moscow Indie Film Festival (Rusija), junij 2023, nagrada za najboljši film, najboljšo glasbo, najboljši zvok

    O filmu:
    Dokumentarec o bitki za mejni prehod Holmec na Koroškem med 27. in 29. junijem 1991. Se je ob predaji vojakov JLA zgodil prvi vojni zločin v balkanskih vojnah?

    Več o filmu:
    Pod goro Peco, na Poljani, se začenja okrogla miza na temo 30. obletnice bitke za mejni prehod Holmec. Zaradi afere o vojnih zločinih, ki bi jih naj med bitko zagrešila slovenska stran, so tema tudi vojni zločini in mednarodno kazensko pravo. Medtem ko spremljamo udeleženko okrogle mize dr. Mišo Zgonec-Rožej in njeno delo na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, se novinarka ORF Martina Steiner spominja svojega videnja vojne za Slovenijo na Koroškem in same bitke.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    To je film o ljudeh, ki jim je dva dni vojne zaznamovalo življenje, in o aferi, ki je ne bi smeli biti.
    Boštjan Slatenšek

  • Fant in čaplja

    Fant in čaplja

    Animirana družinska pustolovščina, 124 minut

    Risanka je v originalni verziji s podnapisi.

    Izvirni naslov (leto): Kimitachi wa dô ikiru ka (2023)
    Režija: Hayao Miyazaki
    Scenarij: Hayao Miyazaki, Genzaburô Yoshino
    Igrajo: Soma Santoki, Masaki Suda, Takuya Kimura…
    Država: Japonska
    Distribucija v Sloveniji: Cinemania Group
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Toronto (mednarodna premiera, otvoritveni film); oskar za najboljši animirani celovečerec; zlati globus za najboljši animirani film; nagrada BAFTA za najboljši animirani film; dve nagradi annie; San Sebastián; Sitges; New York; London; Viennale

    O filmu:
    Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.

    Več o filmu:
    Ko mu v požaru umre mati, se Mahito iz opustošenega Tokia z očetom preseli v star podeželski dvorec. Po nizu skrivnostnih dogodkov ga siva čaplja odpelje v fantastičen vzporedni svet, kjer drug ob drugem bivajo živi in mrtvi …

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Nič ni bolj pomilovanja vrednega od tega, da svetu napoveš svojo upokojitev, nato pa se spet vrneš. Ali je res mogoče, da se zavedaš patetičnosti tega početja, pa to vseeno storiš? Mar star človek, ki se slepi, da je kljub pozabljivosti še vedno pri močeh, ravno s tem ne dokazuje, da je njegov čas že minil? Prav gotovo.
    Lahko seveda vplete druge ljudi in povzroči kup težav, vendar film vseeno dokonča. Povsem mogoče pa je tudi, da v ključnem trenutku zboli ali umre. Sam je na to morda povsem pripravljen, za tiste, ki jim ostane breme nedokončanega filma, pa bi bilo neznosno.
    Izdelava animiranega celovečerca zahteva vsaj tri leta. /…/ Toda kako bo videti svet čez tri leta? V kakšnem stanju bo zavest gledalcev, ko bodo gledali naš film? Se naša doba, neopredeljiva, neulovljiva, bliža svojemu koncu? Ali ni ves svet v nenehnem gibanju? Morda nas čaka vojna ali naravna katastrofa, morda celo oboje. Če se v takšnem času lotiš filma, ki bo nastajal tri leta, kakšen naj bo?«
    – Hayao Miyazaki

    Kritike:
    »Miyazakijev mističen novi film /…/ je vznemirljivo, razburljivo doživetje, ki postopoma preraste v nekaj veličastnega, celo apokaliptičnega. /…/ Fant in čaplja je zgodba o nujnosti prepoznavanja in sprejemanja odgovornosti – notranje potovanje od nedolžnosti k izkušenosti.«
    – Adam Nayman, Sight and Sound

    »Film je nenavaden kot življenje samo. /…/ Čeprav se nikoli ne opredeli kot zgodba o umetnikovem odraščanju /…/, si ne moremo kaj, da ga ne bi gledali kot režiserjevo samoizpoved. /…/ To je zgodba o pogumu, potrebnem za sprijaznjenje s pogosto neznosnimi okoliščinami, v katere nas postavi življenje, pa tudi o notranji svobodi, da si predstavljamo drugačne okoliščine in druga možna življenja. /…/ [Mednarodni] naslov Fant in čaplja se hrepenečemu, kontemplativnemu tonu filma prilega veliko manj kot izvirni japonski naslov, ki se v prevodu glasi ‘Kako živite?’. Besedna zveza prihaja iz naslova romana za fante iz leta 1937, ki ga je Miyazaki bral v mladosti /…/. Ko so ga /…/ vprašali, kako bi sam odgovoril na naslovno vprašanje, je dejal: ‘Ta film snemam prav zato, ker nimam odgovora.’ Miyazaki je /…/ eden redkih živečih filmskih ustvarjalcev v kateremkoli žanru, čigar filmi nam vztrajno zastavljajo prav to vprašanje – kot kakšne častitljive ljudske pripovedke ali pravljice nas očarajo s fantastičnimi vizijami, medtem ko nam postavljajo moralne uganke, ki jih še zdaleč ni preprosto rešiti.«
    – Dana Stevens, Slate

    »To je zrela, kompleksna mojstrovina, ki preplete režiserjevo preteklost, sedanjost in prihodnost – čudovita enigma, na katero je bilo vredno čakati.«
    – Emma Steen, Time Out Japan

    »Ko nam je Hayao Miyazaki nazadnje dal verjeti, da se poslavlja od filma, nam je zapustil verz Paula Valéryja o življenju, smrti in umetnosti. ‘Poskusiti moramo živeti!’ je zaključni stavek filma The Wind Rises, pa tudi druga polovica aleksandrinca v Valéryjevi pesmi Morsko pokopališče, ki se začne z ‘Veter se dviga!’ /…/ Fant in čaplja je pravzaprav v veliki meri liturgija, objem, priznanje. Miyazaki preprosto želi, da bi namesto sledenja zgodbi v običajnem, pripovednem smislu besede film preprosto začutili /…/. Kar je bilo v filmu The Wind Rises nenehno prizadevanje, da na otipljiv način prikaže nevidno gibanje zraka kot popolno metaforo za skoraj vse, zdaj postane praznik za čute, namenjen odkrivanju skrivnosti dobrega življenja. Režiser je večkrat izrazil svojo naklonjenost Yoshinovi knjigi How Do You Live?, nekakšnemu priročniku o težki umetnosti življenja, ki ga stric piše za svojega nečaka. To je zapuščina, ki jo Miyazaki zdaj želi pustiti za seboj. /…/ Pred nami je nekakšen anarhičen, boleč in radosten vademekum o njegovem ustvarjanju, življenju in celo smrti.«
    – Luis Martínez, El Mundo

    »Imamo velik privilegij, da živimo v času, ko Mozart piše simfonije, ko Van Gogh slika slike – kajti Miyazaki-san je mojster takšnega formata. /…/ Miyazaki je po mojem mnenju največji režiser animiranega filma vseh časov /…/. Njegovi filmi so tako intimni, da imamo občutek, kot bi se pogovarjali z njim. So tudi paradoksalni, saj razume, da lepota ne more obstajati brez groze, nežnost pa ne brez surovosti. /…/ Vsaka od njegovih parabol je polna sočutja in vere v človeštvo.«
    – Guillermo del Toro

    »Zelo malo je filmskih ustvarjalcev, od katerih lahko upravičeno pričakujemo, da bodo ustvarili podobe, kakršnih še nismo videli /…/. Zdi se, da Fant in čaplja bolj kot kateri koli drug Miyazakijev film sproti izumlja svoje vesolje. To je dezorientirajoča, a čudovita izkušnja. Spet me je osupnila tudi ekscentričnost številnih bitij in kako nežno jih ima Miyazaki rad: če se boste ustavili in pokramljali z enim iz velike jate pelikanov, vam bo povedal o svojem težkem življenju.«
    – Will Sloan, Cinema Scope

    »Fantastična eksplozija poezije, filozofije in pristnih čustev. /…/ Fant in čaplja je bogato samoreferenčen in globoko ganljiv film, ki združi umetniške motive iz vse Miyazakijeve filmografije in odkrito izraža upanje v naslednjo generacijo.«
    – Mark Asch, Little White Lies

    »/…/ vrhunski rokodelski film, v katerem bo vsak gledalec, ki se bo prepustil njegovi čarovniji, našel drugačen pomen.«
    – David Rooney, The Hollywood Reporter

  • Odhod plačanega morilca

    Odhod plačanega morilca

    Akcijski triler, 114 minut

    Izvirni naslov (leto): Knox Goes Away (2023)
    Režija: Michael Keaton
    Scenarij: Gregory Poirier
    Igrajo: Michael Keaton, Al Pacino, Marcia Gay Harden, James Marsden, Ray McKinnon, Morgan Bastin…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    John “Aristotel” Knox (Michael Keaton) je poklicni morilec, ki ubija le slabe ljudi oz. tiste, ki si to zaslužijo: zlobneže, posiljevalce, druge morilce. Knox je morilec z vestjo in dober v ohranjanju skrivnosti. Vzdevek “Aristotel” si je prislužil zaradi svojih strastnih bralnih navad in obsežne domače knjižnice in zaradi dejstva, da je bil, preden je postal morilec, profesor na fakulteti. Takrat je bil še poročen z Ruby (Marcia Gay Harden), s katero ima sina Milesa (James Marsden), ki se je odrekel svojemu očetu. Knox mu tega ne zameri, ker ve, da ga je težko ljubiti. Praznino znotraj sebe zapolnjuje z Annie (Joanna Kulig), ki je njegova spremljevalka.

    Knox in njegov partner Muncie (Ray McKinnon) načrtujeta svoj naslednji umor, ko Knox izve, da ima redko motnjo (Creutzfeldt-Jakobovo bolezen). Bolezen je podobna Alzheimerjevi, vendar z veliko hitrejšo stopnjo napredovanja. V samo nekaj tednih bo izgubil celoten spomin. Odšel bo. Knox kljub vsemu nadaljuje z načrtovanjem umora z Munciejem, vendar se zaveda, da bo to njegov zadnji. V spletu okoliščin, Muncieja ubijejo. Knox priredi mesto zločina še preden tja prispeta detektiva Ikari (Suzy Nakamura) in Rale (John Hoogenakker), vendar njegova običajna brezhibna pozornost za detajle že izginja.

    Ko se vrne domov, na vratih presenečen zagleda svojega odtujenega sina Milesa, ki potrebuje pomoč. Milesova 16-letna hči Kaylee (Morgan Bastin), Knoxova vnukinja, je nedavno postala žrtev internetnega zalezovalca, s katerim se Miles sooči. Tip je mrtev. Miles potrebuje svojega očeta, da ga izvleče iz te situacije. Knox si seveda želi, da bi se pobotal s sinom na drugačen način in pod boljšimi pogoji, a se hkrati zaveda, da je to njegova zadnja priložnost, da se odkupi za vsa pretekla dejanja, na katera ni ponosen.

  • Dunja in princesa iz Alepa

    Dunja in princesa iz Alepa

    Sinhro. družinski animirani film, 72 minut

    Izvirni naslov (leto): Dounia et la princesse d’Alep (2022)
    Režija: André Kadi, Marya Zarif
    Scenarij: Marya Zarif
    Igrajo: Maja Kunšič (Dunja), Vesna Pernarčič (babica Mune), Zvone Hribar (dedek), Blaž Šef (Nur), Gašper Jarni (Abdo), Uroš Smolej (Džvan), Lara Wolf (Lina), Asja Kahrimanović (gospa Dabus), Teja Bitenc (Sami), Iztok Lužar (Šum), Gašper Malnar (Alepčan), Niko Novak (Ahmad), Andrej Fon (Mehmet), Vanja Plut (Alepčanka)
    Država: Kanada, Francija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Annecy; Lucas; Gijon; Göteborg; Solun; New York; Zlín; Dhaka; Buster; Cinekid

    O filmu:
    Osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje. Otroška perspektiva resni temi doda očarljivo mešanico pesmi, dišav in čarobnih moči, hkrati pa vzbuja upanje v moč solidarnosti državljanov sveta.

    Več o filmu:
    Dunja živi v Alepu, tisočletnem mestu, ki je bilo nekdaj središče sveta. Živahna kodrolasa deklica obožuje igro, učenje in odkrivanje novih receptov. Čas preživlja v vrvežu tržnice, kjer z dedkom iščeta sestavine za okusne jedi, ki jih pripravlja babica. Življenje je polno prijaznih sosedov, slikovitih pripovedk in živahne glasbe. Nekega večera pa skupina uniformiranih mož odpelje Dunjinega očeta. Tudi na ulicah je vse bolj čutiti stopnjevanje napetosti. Ko se začne vojna, skušata Dunjina babica in dedek zaščititi deklico in poiskati varnejši kraj. Dunja s sabo vzame le nekaj semen črnike, ki naj bi imela čarobne moči. Potovanje jih vodi čez kopno in morje, nevarnosti pa premagujejo s pogumom, polnim upanja, medsebojne pomoči in tudi humorja.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Moj ustvarjalni proces se je kot vedno začel z energijo lika. Z njenim glasom, gibanjem, videzom. Ko sem torej razmišljala, kako otrokom povedati zgodbo o migrantih, sem začela z risanjem skupine migrantov s kovčki, na poti, potem pa sem jim postopoma dala imena, priimke, značaj, etnično in versko ozadje ter zgodbo. V meni je prevladovala misel, da moramo v takšnih razmerah le vzeti, kar smo, in poskusiti ugotoviti, kaj bomo s tem naredili. V središču, na čelu skupine, je bila podoba drobne deklice, ki z odprtimi rokami pozdravlja neznano, z neverjetnimi lasmi, veseljem do življenja in neizčrpno radostjo. To je bila Dunja. Dunja, ker ime, ki ga dajejo deklicam v arabskem svetu, pomeni svet, natančneje zemeljsko življenje. To ime vsebuje vse, kar Dunja nosi v sebi. Izgubi vse, a je njen ves svet.«
    – Marya Zarif
    Celoten intervju z režiserko Maryo Zarif lahko preberete na povezavi Kinodvora.

    O avtorjih/igralcih:
    Marya Zarif je vsestranska ustvarjalka, oblikovalka, scenaristka in režiserka multimedijskih vsebin, ki pogosto ustvarja tudi vsebine za mlade. Diplomirala je iz komunikologije in dramskega pisanja na Nacionalnem inštitutu za sliko in zvok v Quebecu, kjer danes tudi živi. Rojena je bila v Siriji, odraščala je v Alepu, zato dobro pozna Dunjin rojstni kraj in različne izzive, s katerimi se soočajo Sirijci od začetka vojne. Podobno kot mnogi Sirijci po svetu, s katerimi je povezana, jo je tragedija, ki jo doživlja njen rojstni kraj, spodbudila k aktivnemu sodelovanju. Leta 2020 je napisala scenarij in sorežirala serijo animiranih oddaj z zgodbo o Dunji; idejo je nato razvila za film, leta 2021 pa je v francoščini izšla tudi knjiga. Dunja in princesa iz Alepa je njen prvi celovečerni film.
    André Kadi je leta 2007 prišel v Kanado kot avtor stripov in glasbenik ter se pridružil podjetju Frima, kjer je ostal več let. V naslednjih letih je sodeloval z več animacijskimi studii in avtorji, Dunja in princesa iz Alepa pa je njegov prvi celovečerni film.

    Kritike:
    »Ta očarljiva in privlačno animirana zgodba o deklici begunki je namenjena družinskemu občinstvu, vendar pa bi se kljub fantazijskim elementom – ali prav zaradi njih – lahko izkazala za izjemno močno pripoved tudi za oboževalce animacije med odraslimi.«

    »Nežni šarm filma izhaja iz všečnega in skrbno premišljenega vizualnega sloga – ne glede na to, kako mračen je pogled, je podoba vedno polna nasmehov in cvetja, ki predstavljajo optimističen Dunjin značaj. Enako pomembna je tudi uporabljena glasba – veliko vlogo imajo oud in flavte, najmočnejši pa so trenutki, ko filmski liki skupaj pojejo in plešejo – ti prizori najučinkoviteje prenašajo filmski praznični pristop k življenju, ne glede na to, kakšne izzive nam prinaša.«
    – Wendy Ide, Screen Daily

  • Tarot: Karta smrti

    Tarot: Karta smrti

    Grozljivka, 92 minut

    Izvirni naslov (leto): Tarot (2024)
    Režija: Spenser Cohen & Anna Halberg
    Scenarij: Spenser Cohen & Anna Halberg
    Igrajo: Avantika, Jacob Batalon, Olwen Fouere, Harriet Slater, Adain Bradley…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Con Film
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Ko skupina prijateljev nepremišljeno prekrši sveto pravilo branja tarota – nikoli ne uporabljaj kart nekoga drugega –, nehote sprostijo nepojmljivo zlo, ujeto v zakletih kartah. Drug za drugim se soočijo z usodo in se znajdejo v bitki s smrtjo, da bi ubežali prihodnosti, ki so jim jo napovedale karte.

  • Kraljestvo planeta opic

    Kraljestvo planeta opic

    Z-f akcija, 145 minut

    Izvirni naslov (leto): Kingdom of the Planet of the Apes (2024)
    Režija: Wes Ball
    Scenarij: Patrick Aison, Josh Friedman, Rick Jaffa
    Igrajo: Freya Allan, Dichen Lachman, Kevin Durand…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Režiser Wes Ball je ponovno obudil globalno, epsko franšizo, ki se tokrat dogaja nekoliko generacij po Cezarjevi vladavini. V tem svetu so opice prevladujoča živeča vrsta na Zemlji in živijo v harmoniji, medtem ko je človeška rasa močno okrnjena in živi v senci opic.
    Medtem, ko novi tiranski vodja opic gradi svoj imperij, se ena izmed mlajših opic poda na mučno potovanje, zaradi katerega podvomi v vse, kar je vedel o preteklosti ter mora sprejeti odločitve, ki bodo določile prihodnost tako opic kot ljudi.

  • Nenadoma sama

    Nenadoma sama

    Drama, triler, 113 minut

    Izvirni naslov (leto): Soudain seuls (Suddenly) (2023)
    Režija: Thomas Bidegain
    Scenarij: Isabelle Autissier, Thomas Bidegain, Valentine Monteil
    Igrajo: Mélanie Thierry, Gilles Lellouche…
    Država: Belgija, Francija, Islandija
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Vincent in Laura sta strasten, a nestanoviten par, ki se odpravita na jadranje okoli sveta, da bi razmerju dala nov začetek. Med potovanjem se odločita raziskati ogromen zapuščen otok, ki ga odkrijeta ob obali Čila. Ujame ju huda nevihta in čez noč se zatečeta v zapuščeno postajo, ko pa se naslednje jutro zbudita, ugotovita, da je njun čoln izginil. Ker sta obtičala v neznanem okolju brez komunikacijskih sredstev, z vse manj zalogami in z bližajočo se zimo, se bosta morala boriti za preživetje, ki bo izzvalo njuna čustva in za vedno spremenilo njun odnos.

  • Nerazdružljivi

    Nerazdružljivi

    Sinhro. družinski animirani film, 90 minut

    Izvirni naslov (leto): The Inseparables (2023)
    Režija: Jérémie Degruson
    Scenarij: Bob Barlen, Cal Brunker, Joel Cohen
    Igrajo: Nejc Cijan Garlatti, Blaž Šef, Manca Kepic, Mirko Medved, Gaja Filač, Sašo Prešeren, Tina Ogrin, Aleksander Golja, Dora Petrej…
    Država: Belgija, Francija, Španija
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Zabavna družinska animirana sinhronizirana pustolovščina, ki govori o pomembnosti pravega prijateljstva. Zgodba spremlja nezgode in prigode zapuščene plišaste igrače po imenu DJ PASJI PES in lutke z neomejeno domišljijo z imenom DON, ki se ponesreči srečata v Centralnem parku in se odpravita na nepozabno epsko pustolovščino.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    Gre za zgodbo o dveh izobčencih, ki kljub razlikam, postaneta prijatelja. Eden od njiju ima brezmejno domišljijo in brezsramno raziskuje svoje najbolj divje fantazije, drugi pa je brez navdiha in negotov glede lastnega stila. Svoje potovanje bosta s kupom drugih sanjačev, spremenila v pravo zgodbo o junakih. Film je poklon pravemu in iskrenemu prijateljstvu in bo osvobodil domišljijo sanjačev vseh starosti. Namenjen je vsem, ki so se kadarkoli počutili drugačne in so svoje zatočišče našli v domišljiji. Film je oda domišljiji in ustvarjalnosti, ki sta bistveni izobraževalni vrednoti za prihodnje generacije.
    Jérémie Degruson

  • Fant proti vsem

    Fant proti vsem

    Akcijski triler, 115 minut

    Izvirni naslov (leto): Boy Kills World (2023)
    Režija: Moritz Mohr
    Scenarij: Tyler Burton Smith, Arend Remmers, Moritz Mohr
    Igrajo: Bill Skarsgård, Famke Janssen, Jessica Rothe…
    Država: Nemčija, Južna Afrika, ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Distopični akcijski triler, ki spremlja Boya, gluhonemega človeka z živahno domišljijo. Ko je njegova družina umorjena, ga skrivnostni šaman uri, da zatre svojo otroško domišljijo in postane orodje smrti.

  • Predavanje o medvrstniškem in spletnem nasilju

    Predavanje o medvrstniškem in spletnem nasilju

    • Kaj: predavanje
    • Kje: Delavski dom Trbovlje
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje
    • Na kratko: prepoznavanje in spopadanje z nasiljem