Arhivi: Na programu

  • Nostalgija

    Nostalgija

    Drama, 117 minut
    • nedelja 17. 9. 2023 ob 20:00

    Izvirni naslov (leto): Nostalgia (2022)
    Režija: Mario Martone
    Scenarij: Ermanno Rea, Mario Martone, Ippolita Di Majo
    Igrajo: Pierfrancesco Favino, Francesco Di Leva, Tommaso Ragno…
    Država: Francija, Italija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    Festivali/nagrade:
    Cannes; srebrni trak Nacionalnega združenja italijanskih filmskih novinarjev za najboljšo režijo, scenarij, igralca in stranskega igralca; nagrada Donatellov David Italijanske filmske akademije za najboljšega stranskega igralca; nominacija za nagrado evropske filmske akademije za najboljšega igralca; italijanski kandidat za nominacijo za oskarja; Motovun; Rotterdam

    O filmu:
    Po štiridesetih letih se Felice vrne v rodni Neapelj, da bi obiskal ostarelo mater, ki jo je v najstniških letih v naglici zapustil. Zaradi dolgoletnega bivanja v Egiptu se v nekoč domačem okrožju Sanità počuti kot tujec. Medtem ko se sprehaja po ulicah svoje stare soseske, ga preplavljajo spomini na mladostna leta, ki jih je preživel v družbi najboljšega prijatelja Oresta. Toda nostalgične občutke počasi zasenči temna skrivnost, ki si jo z Orestom delita…

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Zgodba izvira iz črne kronike, vendar sem želel zaviti drugam, k skrivnostnemu občutku, ki ga je bilo treba poiskati med samim snemanjem. Navdušila me je ideja, da filma ne bi postavil v mesto, ampak v četrt; kot bi šlo za partijo šaha. V Nostalgiji zato ne vidimo ene same ulice, hiše ali človeka, ki ne bi pripadal okrožju Sanità, od morja odmaknjeni neapeljski enklavi. Ta soseska pogoltne vse: oddaljena leta, o katerih pripoveduje film, Bližnji vzhod, kjer se je protagonist nazadnje ustalil, sanje, izzive, krivdo … Igralce in ekipo sem povabil, naj se v četrt potopijo kot v nekakšen labirint in naj se ne bojijo, da bi se izgubili. S kamero na rami smo se podali na ulice, kot bi šlo za dokumentarec, snemajoč srečanje za srečanjem, življenje za življenjem, zgodbo za zgodbo. Ko smo posneli zadnji prizor, smo se začeli spraševati, kakšen je pomen vsega skupaj, toda nismo ga našli. Morda ga sploh ni, morda ga nikoli ni bilo. Ostaja labirint in ostaja nostalgija – usodi mnogih, morda vseh nas.«
    – Mario Martone

    Kritike:
    »Potovanje Maria Martoneja v srce Neaplja se nadaljuje. /…/ Režiser se vrne v eno najbolj ikoničnih in težavnih mestnih četrti: v sosesko Sanità, zgrajeno v dolini, ki so jo od časa starih Grkov uporabljali kot grobišče. Ni torej naključje, da je Nostalgija, posneta po istoimenskem romanu Ermanna Ree, zgodba o duhovih; sanjsko popotovanje, v katerem Camorra služi kot ozadje za protagonistovo introspekcijo in raziskovanje lastne preteklosti. /…/ V režiserjev rodni Neapelj se potopimo s pomočjo igralcev Pierfrancesca Favina in Tommasa Ragna, ki sicer nista Neapeljčana, a tako velik talent premaga vse geografske pomisleke.«
    – Alberto Crespi, La Repubblica

    »Nostalgija se ponaša s čudovito fotografijo in izjemno igro Pierfrancesca Favina. Film preizprašuje pojem ‘nostalgije’, zapisane v naslovu: ne gre le za to, da je nostalgija varljiva ali da preteklost ni bila tako čudovita, kot je videti skozi rožnata očala. Gre za to, da preteklost in sedanjost sploh ne obstajata. Neapelj nekoč in Neapelj danes sta isti kraj – Felicejevi strahovi in ljubezni pa nikoli niso zares izginili ali se kaj dosti spremenili. Močan, globoko občuten in dragocen film.«
    – Peter Bradshaw, The Guardian

    »Nostalgija je film o zločinu in minevanju časa, prežet z globoko intimnostjo in občutkom osamljenosti, ob katerih gledalca zmrazi pri duši in ki ju v tem žanru nismo videli vse od filma Bilo je nekoč v Ameriki Sergia Leoneja. To je veliko več kot zgodba o vrnitvi izgubljenega sina v mesto, ki se ni in se nikoli ne bo spremenilo, ali pa o ponovnem srečanju dveh prijateljev, ki sta se znašla na nasprotnih straneh zakona. (Ali je film sploh lahko bolj noir? Če dodamo še duhovnika, ki je prijatelja poznal kot otroka, dobimo gangstersko melodramo iz studia Warner s Cagneyjem, Bogartom ali Tracyjem). Film Maria Martoneja je kronika bolečine, ki te prevzame, ko prenehaš ljubiti: mater, prijatelja, mesto, državo ali samega sebe. To je Potovanje v Italijo, ki ga je leta 1954 prav tako v Neaplju posnel Roberto Rossellini, medtem ko je njegov zakon z Ingrid Bergman razpadal, tako kot tisti med njo in Georgeom Sandersom v fikciji. Fantomski sprehod skozi sedanjost, enako nemo – če ne še bolj – kot prebliski včerajšnjega dne, ki jim režiser nadene format starih super-8 posnetkov; nostalgične snovi, iz katere je narejena smrt.«
    – Fausto Fernández, Fotogramas

    »/…/ prevzemajoča, počasi tleča zgodba mojstrsko vijuga proti razpletu, ki je ravno tako nujen kot neizogiben. To je ganljivo popotovanje, prepojeno z žalostjo, obžalovanjem, upanjem in morda usodnim odmerkom naivnosti. /…/ V Neaplju rojeni Martone, tudi izvrsten gledališki in operni režiser, /…/ slika realističen, na prvi pogled stereotipen, a neobičajno intimen portret starodavnega mesta, ki pogosto deluje kot eden od likov. /…/ Če se zaradi nostalgije običajno spomnimo bolj prijazne in sanjave različice preteklosti, pa nas bo po ogledu tega vznemirljivega in sugestivnega filma morda začelo preganjati vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo.«
    – Gary Goldstein, Los Angeles Times

    »Martone /…/ iz sijajnega posthumno izdanega romana Ermanna Ree ustvari filmski blodnjak, zajet iz življenja in dobesedno prepisan na telesa ter ulice tega mesta v mestu. /…/ Spomnimo se tudi na mojstrsko uporabo prostorov, ulic, detajlov, fasad in stopnišč, s katerimi Martone izriše labirint, ki na koncu ni več Neapelj, ni Sanità, ampak Escherjeva slika, trompe l’oeil. Miselni prostor, kjer lahko vsak od nas verjame, da je našel samega sebe, le da bi se nato še bolj izgubil.«
    – Fabio Ferzetti, L’Espresso

    »Uvodna sekvenca odlično pokaže, kaj pričujoči film počne /…/: podob ne uporablja le zato, da bi nam nekaj pokazal, ampak da bi v nas vzbudil določen občutek – nam omogočil začutiti neko specifično, čustveno zaznamovano perspektivo. /…/ Neapelj je skozi režiserjeve oči takšen, kakršnega smo le redko priložnost videti. To je kraj, kjer večina ljudi preprosto živi, namesto da bi se streljali med seboj (čeprav se dogaja tudi to), in kjer je mogoče najti povezanost in toplino.«
    – Elena Lazic, The Playlist

    »Nostalgija je bila le redko videti bolj nesentimentalna in zahrbtna kot v novem istoimenskem filmu Maria Martoneja. Italijanski režiser platno preplavi s svojim prekipevajočim, hrupnim in neukrotljivim rodnim Neapljem, pripovedujoč zgodbo o moškem, ki je mesto zapustil kot najstnik, a ga štirideset let pozneje spet potegne v svoj zlovešči objem. /…/ Potop v to specifično urbano okolje je navdušujoč: gledalec lahko tako rekoč voha odprte tržnice, smeti, razpadajoče stavbe, izpušne pline, tu in tam pa tudi čistejši zrak cerkva.«
    – Todd McCarthy, Deadline

  • Poj mi pesem

    Poj mi pesem

    Dokumentarni film, 107 minut

    Po filmu sledi koncert DUO FLOREI, ki ga zastopata Katja Florjančič (vokal), profesorica glasbe, zborovodkinja in pevka, članica zasedbe The Moonlightning Orchestra in Emir Ibrakić (kitara, vokal), profesor kitare in kitarist skupine Balkan Boys.

    Kot glasbenika sta v karieri sodelovala z mnogimi glasbeniki, npr. Nuško Drašček, Vladom Kreslinom, Rudijem Bučarjem, Zlatkom, Ladom Bizovičarjem, Otom Pestnerjem, Nino Vodopivec in skupino Bohem,…

    Izvirni naslov (leto): Poj mi pesem (2018)
    Režija: Miran Zupanič
    Scenarij: Miran Zupanič
    Igrajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin…
    Država: Slovenija
    Distribucija v Sloveniji: Con Film
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Dokumentarec ”Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta znotraj katerega deluje že več kot štirideset let.

    Zanimivosti:
    Vlado Kreslin bo 29. novembra praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Legendi slovenske glasbene scene bodo voščilo namenili tudi Art kino mreža Slovenije in drugi prikazovalci, ki bodo ljubiteljem Kreslinove glasbe ponudili možnost, da si tega dne v 22 kinodvoranah po vsej Sloveniji znova ogledajo dokumentarni film POJ MI PESEM režiserja Mirana Zupaniča. Film bodo predvajali v Ljubljani, Beltincih, Cerknici, Celju, Črnomlju, Domžalah, Idriji, Izoli, Kočevju, Krškem, Novi Gorici, Novem Mestu, Murski Soboti, Postojni, Radovljici, Sežani, Slovenj Gradcu, Tolminu, Trbovljah, Velenju, na Ptuju in na Vrhniki.

    Kritike:
    »Po filmu je posejanih kar nekaj ganljivih trenutkov, ki jih Zupanič dovolj dobro uravnoteži z blago duhovitimi prizori, kot so utrinki kramljanja s prijatelji iz mladosti ali trenutki, v katerih ustvari komičen učinek preprosto tako, da kakšen kader pusti teči dlje, kot bi bilo treba. Kreslina izriše kot srčno, ljudsko, pa tudi načelno osebo s povsem običajnimi težavami in strahovi. Kot človeka, ki si je neskončno želel v beli svet, a se že vse življenje vrača h koreninam. Ko ga spremlja v vsakdanjem življenju, izbere preprost, minimalističen pristop, določeni koncertni posnetki pa so tehnično dodelani, poudarjeno estetizirani in vredni velikega platna. Zupanič je našel primerno formo za svojega protagonista – po eni strani nevsiljivo in nepretenciozno, v določenih trenutkih pa tudi nekoliko privzdignjeno, tako da gledalec vendarle začuti, da ima pred sabo živo legendo našega kulturnega prostora. Dragocen dokument ne le o enem naših najboljših in najbolj priljubljenih glasbenikov, pač pa tudi o nekem času in prostoru.«
    Špela Barlič, 8. 11. 2018, Dnevnik.

    »Miran Zupanič je Vlada Kreslina spremljal 33 dni v obdobju treh let, film pa je veliko več kot dokument tega časa in tudi veliko več kot običajen portret glasbenika. Kreslina res spremljamo na njegovih nastopih v zadnjih treh letih, med vožnjami in pripravami nanje, med obiski staršev, prijateljev in v stiku z občinstvom, toda Zupanič s spretno dramaturgijo, z nizanjem sodobnih in arhivskih posnetkov ter vključitvijo starih fotografij z začetka prejšnjega stoletja, povezanih s pripovedjo, uspe ne samo prepričljivo povedati Kreslinovo življenjsko zgodbo, ampak tudi umestiti Kreslinovo ustvarjalnost v slovenski in srednjeevropski kulturni, družbeni in predvsem zgodovinski kontekst. Prvobitnost, krajevna ukoreninjenost Kreslinove izvirne in po kakovosti mednarodno brez dvoma primerljive pesniško glasbene govorice je nekaj, kar obiskovalec lahko doživi na vsakem od njegovih koncertnih nastopov, Zupanič pa Kreslina učinkovito postavi v prostor in čas, iz katerih izhaja, in z natančnostjo umetnika analitika neprisiljeno namigne, kako je lahko vsak kraj, tako panonski svet kot Slovenija, križišče različnih duhovnih prostorov, ki rodijo novo izvirnost svetovnega formata. Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta.«
    Matej Juh, 7. 11. 2018, Radio Ars.

  • Prvič po vsem

    Prvič po vsem

    Romantična drama, 105 minut
    • petek 15. 9. 2023 ob 18:00

    Izvirni naslov (leto): After Everything (2023)
    Režija: Castille Landon
    Scenarij: Castille Landon, Anna Todd
    Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Louise Lombard, Josephine Langford, Stephen Moyer, Mimi Keene, Benjamin Mascolo…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz film & video distribution
    Povezave: IMDB

  • Zvok svobode

    Zvok svobode

    Biografski akcijski triler, 131 minut

    Izvirni naslov (leto): Sound of Freedom (2023)
    Režija: Alejandro Monteverde
    Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde
    Igrajo: Jim Caviezel, Bill Camp, Cristal Aparicio, Javier Godino, Mira Sorvino, Lucás Ávila, Yessica Borroto Perryman, Manny Perez…
    Država: ZDA, Mehika
    Distribucija v Sloveniji: Blitz film & video distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Zvok svobode, ki temelji na neverjetni resnični zgodbi, prinaša razsvetljen vpogled v eno najtemnejših tematik današnjega časa.

    Več o filmu:
    Po tem, ko zvezni agent reši mladega fanta pred neusmiljeno trgovino z otroki, ugotovi, da je njegova sestrica še vedno v ujetništvu, kar ga popelje na nevarno misijo njenega reševanja. Čas se izteka, zato pusti svojo službo in odpotuje globoko v kolumbijsko džunglo, da bi deklico osvobodil usode, hujše od smrti.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    “Zvok svobode je klic”, pravi režiser Alejandro Monteverde, ki je scenarij za film začel pisati že leta 2017, potem ko je na televiziji spremljal oddajo na temo trgovine z otroki. “Po ogledu nisem mogel spati,” je povedal v intervjuju za Vanity Fair. “Vedel sem za trgovino z ljudmi, enostavno pa o trgovini z otroki za namene spolnega izkoriščanja, niserm bil ozaveščen.”
    Monteverde je izvedel za Tima Ballarda, nekdanjega zveznega agenta, ki je tudi glavni junak filma. Ballard je ustanovitelj neprofitne organizacije Operation Underground Railroad (OUR), ki se ukvarja z reševanjem otrok s trga trgovine z ljudmi. V filmu ga upodobi igralec Jim Caviezel, ki je najbolj znan po vlogi Jezusa Kristusa v filmu “Kristusov pasjon” iz leta 2004.
    Režiser je tudi povedal: “Zvok svobode je inspirativna zgodba o pravem junaku. Iz kinodvorane odideš poln upanja.”

  • Kavarniški večer: Simon Chenet trio

    Kavarniški večer: Simon Chenet trio

    • sreda 16. 8. 2023 ob 20:30
    • Kaj: koncert
    • Kje: ploščad pred Delavskim domom Trbovlje
    • Organizator: Delavski dom Trbovlje ter Zavod za mladino in šport Trbovlje
    • Na kratko: Sproščena in melodična glasba, ki poslušalce odpelje na potovanje skozi afro-latinske ritme in melodije swinga, surf rocka ter francoskih vplivov.

    Sproščena in melodična glasba, ki poslušalce odpelje na potovanje skozi afro-latinske ritme in melodije swinga, surf rocka ter francoskih vplivov.

    V sredo, 16. avgusta, na Poletnem odru gostimo mojstrskega francoskega kitarista Simona Cheneta z zasedbo, ki poslušalce prepriča s pristnim uživanjem v glasbi, ki jo izvaja. Pridružite se nam ob 20.30 na eklektičnem glasbenem večeru swinga, surf rocka, afro-latinskih in francoskih vplivov.

    V poslušanje:
    Simon Chenet – Monelle: https://youtu.be/t4iY_V0DTcw
    Simon Chenet – Romane: https://youtu.be/yVflyll6X-E
    Simon Chenet & Mauricio Santana – Lokita: https://youtu.be/lSyonpsu-S8

  • Smrt v Benetkah

    Smrt v Benetkah

    Kriminalna drama, 104 minut

    Izvirni naslov (leto): A Haunting in Venice (2023)
    Režija: Kenneth Branagh
    Scenarij: Michael Green, Agatha Christie
    Igrajo: Kenneth Branagh, Kelly Reilly, Michelle Yeoh, Tina Fey, Jamie Dornan…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Blitz Film & Video Distribution
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Smrt je šele začetek. Tokrat bo tudi Hercule Poirot podvomil v vse, kar lahko razložimo z logiko.

  • Vrabček Richard 2

    Vrabček Richard 2

    Sinhro. animirana družinska komedija, 84 minut

    Izvirni naslov (leto): Richard the Stork and the Mystery of the Great Jewel (2023)
    Režija: Benjamin Quabeck, Mette Tange
    Scenarij: Jeffrey Hylton, Philip LaZebnik, Reza Memari
    Igrajo: Jay Myers, Kyra Jackson, Simona Berman, Blake Farha, Jeffrey Hylton, Tim Heller, Jonathan Failla, Mala Ghedia, Dulcie Smart, Amalia Hohl, Erik Hansen, Monica Solem…
    Država: Nemčija
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Po šestih letih se na velika platna vrača vrabček Richard! Potem ko je odraščal s štorkljami in bil prepričan, da je tudi sam štorklja in odletel na jug, se bo v nadaljevanju dogodivščin vračal nazaj na sever, vendar znova brez svoje jate, vmes pa zapletel v vrsto dogodivščin v animirani pustolovščini Vrabček Richard 2.

    Več o filmu:
    Zgodba spremlja vrabčka Richarda, ki ga je posvojila družina štorkelj in prezimuje ob Velikem jezeru v severni Afriki. Ko pa Richard ugotovi, da ne bo on tisti, ki bo svojo jato vodil nazaj na sever, se odloči odleteti in potovati sam. Na poti sreča Samijo in njeno jato vrabcev, ujamejo pa jih zlobni marabuji pod vodstvom požrešnega pava Zamana. Edina možnost, da se vrabci osvobodijo, je, da rešijo uganko in najdejo veliki dragulj, vse to pa bo zahtevalo timsko delo, zaupanje in predvsem vse spretnosti, ki jih vrabci in štorklje premorejo.

  • Pravičnik 3: Zadnje poglavje

    Pravičnik 3: Zadnje poglavje

    Akcijski triler, 103 minute

    7.10.2023 ob 18.00

    Izvirni naslov (leto): The Equalizer 3 (2023)
    Režija: Antoine Fuqua
    Scenarij: Richard Wenk
    Igrajo: Denzel Washington, Dakota Fanning, David Denman…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Con Film
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Odkar se je Robert McCall odpovedal življenju vladnega morilca, težko shaja z grozotami, ki jih je zagrešil v preteklosti. Nenavadno uteho najde samo v iskanju pravice v imenu šibkejših. Nepričakovano se počuti kot doma v južni Italiji, kjer spozna, da so njegovi novi prijatelji pod nadzorom krajevnih zločincev. Ko se McCall znajde v smrtonosnem zapletu, dobro ve, kaj mora: postal bo njihov zaščitnik in se spopadel z mafijo.

  • Anatomija padca

    Anatomija padca

    Kriminalna drama triler, 150 minut
    • četrtek 14. 9. 2023 ob 18:00

    Izvirni naslov (leto): Anatomie d’une chute (2023)
    Režija: Justine Triet
    Scenarij: Arthue Harari, Justine Triet
    Igrajo: Sandra Hüller, Swann Arlaud, Samuel Theis…
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Uspešna nemška pisateljica Sandra, njen francoski mož Samuel in njun enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne pa Samuela najdejo mrtvega v snegu pod njihovo hišo. Je šlo za samomor? Ali pa ga je morda ubila žena? Dobitnik letošnje zlate palme!

    Kritike:
    »Srce filma je nastop Sandre Hüller, čustveni tour de force, ki dolgo ostane v spominu in igralko uvršča v sam vrh evropskih talentov.«
    – Deadline

    »Režiser in igralka v vrhunski formi. Sandra Hüller je senzacionalna.«
    – The Hollywood Reporter

  • Moja obilna grška poroka 3

    Moja obilna grška poroka 3

    Romantična komedija, 91 minut

    Po projekciji filma sledi druženje ob kavi, čaju…

    Izvirni naslov (leto): My Big Fat Greek Wedding 3 (2023)
    Režija: Nia Vardalos
    Scenarij: Nia Vardalos
    Igrajo: Stephanie Nur, Lainie Kazan, Elena Kampouris, John Corbett, Nia Vardalos, Andrea Martin…
    Država: ZDA
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Grška družina Portokalosovi se bo odpravila na družinsko srečanje v Grčijo, pri tem pa doživljala prisrčno in izjemno zabavno popotovanje, polno ljubezni in preobratov. Grška družina Portokalosovi se bo odpravila na družinsko srečanje v Grčijo, pri tem pa doživljala prisrčno in izjemno zabavno popotovanje, polno ljubezni in preobratov.

    Več o filmu:
    V prvem delu komedije iz leta 2002 spoznamo svojeglavo Toulo, ki se zagleda v postavnega neznanca Iana, s katerim prične hoditi na zmenke, se kmalu poročita in se trudita povezati svoji družini. V drugem delu (2016) pa se zakonca srečujeta s težavami z odraščajočo najstniško hčerko, pa tudi z iskrico v zakonu, velika družina pa se pripravlja na še obilnejšo grško poroko.

  • Tori in Lokita

    Tori in Lokita

    Drama, 88 minut

    Izvirni naslov (leto): Tori et Lokita (2022)
    Režija: Jean-Pierre, Luc Dardenne
    Scenarij: Jean-Pierre, Luc Dardenne
    Igrajo: Pablo Schils, Joely Mbundu, Alban Ukaj, Tijmen Govaerts, Charlotte De Bruyne, Nadège Ouedraogo, Marc Zinga…
    Država: Belgija
    Distribucija v Sloveniji: Fivia
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Brata Dardenne v svojem značilnem naturalističnem slogu pripovedujeta napeto, srce parajočo zgodbo o dveh afriških najstnikih, ki skušata obdržati glavo nad vodo v trdnjavi Evropa. Dobitnik posebne nagrade ob 75. obletnici festivala v Cannesu.

    Več o filmu:
    Tori in Lokita ne moreta drug brez drugega. Živita v enem od centrov za begunce v Belgiji, potem ko sta iz Afrike pripotovala sama. Lokita je stara šestnajst let in še nima urejenega dovoljenja za bivanje, mlajši Tori pa je kot preganjani »čarovniški otrok« dokumente že dobil. Izdajata se za brata in sestro, čeprav sta se spoznala šele na čolnu na poti v Evropo. Imata cilj: brž ko bo Lokita dobila dovoljenje za bivanje, se bo izučila za hišno pomočnico, da bosta lahko šla na svoje. A pot do tja je polna ovir. Da bi zaslužila nekaj denarja za Lokitino družino v Beninu in tihotapce, ki jima dihajo za ovratnik tukaj, delata za lokalnega dilerja. Ko Lokiti ne odobrijo dokumentov, se odloči, da jih pridobi po drugi poti. V zameno pristane v skrivni pridelovalnici marihuane, kjer mora tri mesece brez telefona in stika s svetom skrbeti za rastline. A Tori in Lokita ločitve ne zdržita, četudi so posledice krute.

    Iz prve roke/komentar režiserja:
    »Najin film pripoveduje zgodbo o prijateljstvu, lepem in močnem prijateljstvu /…/. Šele ko sva si to prijateljstvo zamislila kot jedro filma, sva začutila, da najina glavna lika Lokita in Tori postajata živi, edinstveni človeški bitji. Da sta presegla medijsko podobo mladih migrantov, znanih kot ‘mladoletni tujci brez spremstva’, ter postala več kot le ponazoritev primera, situacije ali teme. Pa ne da Torijeva in Lokitina situacija ne bi bila pomembna. Nasprotno, položaj pregnanih, osamljenih, izkoriščanih in ponižanih najstnikov je zaradi njunega odnosa, ki se je z odzivom na okoliščine okrepil, dobil novo razsežnost, najin film pa je postal tudi obsodba krutih in krivičnih razmer, v katerih so se znašli mladostniki, ki živijo v pregnanstvu v naši državi, v Evropi. /…/ Najina največja želja je, da bi gledalce in gledalke, ki bodo ob koncu filma začutili globoko sočutje do dveh mladih migrantov in njunega neomajnega prijateljstva, prevzel tudi duh upora proti nepravičnosti, ki vlada v naših družbah.«
    Jean-Pierre in Luc Dardenne

    Kritike:
    »Za gledalca je to izjemno intenzivno doživetje. Film ne traja niti uro in pol, napetost pa tudi za trenutek ne popusti. Brata Dardenne si bolj kot kadarkoli prizadevata za čistost. Nobene odvečnosti, nobene sentimentalnosti. Film Tori in Lokita je povsem osredotočen na dramo, ki se stopnjuje po zaslugi izvrstno zgrajenega scenarija, v katerem se vsi elementi prilegajo kot koščki peklenske sestavljanke.«
    Hubert Heyrendt, La Libre Belgique

    »S filmom Tori in Lokita sta brata Dardenne posnela svoje najboljše delo v več letih. /…/ Pesem dveh mladih migrantov bo še dolgo odmevala v vaših mislih /…/.«
    Lieven Trio, De Morgen

    »Močan in pretresljiv film. /…/ Pablo Schils in Joely Mbundu sta neverjetno pretanjena, s svojo prezenco preplavita platno in v film vneseta čudovito toplino, ki se postavi v kontrast z brezsrčno družbo.«
    Fabienne Bradfer, Le Soir

    »Ta ganljivi in politično angažirani film, trdno zgrajen na natančno raziskani resničnosti, je najboljše delo bratov Dardenne vsaj po Fantu s kolesom (Le gamin au vélo) iz leta 2011, verjetno pa tudi eden njunih najboljših filmov na splošno.«
    Jonathan Romney, Screen Daily

    »Tori in Lokita odlično pokažeta, kako je treba posneti takšno zgodbo: s kirurško natančnostjo. Film nas s svojim skrajno neprisiljenim in neolepšanim pristopom sooči s surovostjo vsakdanjega življenja tistih, ki so v družbi nevidni – razen za organe pregona in izkoriščevalce. Igralski nastopi so okleščeni na raven funkcionalnega, vedenjskega minimuma; dejanja, na primer telesno nasilje ali gesta ljubezni in sočutja, pa so varčna, učinkovita in brez vsega odvečnega. Prav zato pa postane zgodba o boju za preživetje razseljenih ljudi še toliko bolj silovita.«
    Daniel Kasman, Notebook

    »S Torijem in Lokito sta brata znova našla moč svojih zgodnjih del in brez dvoma ustvarila enega svojih najboljših filmov.«
    Hugues Dayez, RTBF

    »Film Tori in Lokita je najbolj jezno delo, kar sta jih brata Dardenne kdaj posnela – trditev, ki je ne gre jemati zlahka, ko govorimo o filmskih ustvarjalcih, ki sta v zadnjih treh desetletjih iz stisk najbolj prikrajšanih ljudi v Belgiji ustvarjala kot britev ostre moralne drame.«
    David Ehrlich, IndieWire

    »Morda sta Tori in Lokita res izmišljena, toda skoraj vsak trenutek, ki ga preživimo v njuni družbi, zaznamuje neverjetna pristnost; občutek, da njuni življenji potekata ne le znotraj, temveč tudi zunaj dosega kamere. /…/ Mislim, da je pesimizem filmskih ustvarjalcev neločljivo povezan z njunim sočutjem in da je to sočutje neločljivo povezano z njunim besom. /…/ Brata Dardenne sta preveč iskrena, da bi prikrivala svoj obup nad stanjem sveta. Vesta pa tudi, da je lahko izražanje tega obupa majhen izraz upanja.«
    Justin Chang, Los Angeles Times

    »/…/ napet triler o moralni zavesti /…/ Prekarnost življenj, ki jih raziskujeta brata Dardenne, prežame zgodbe z vzdušjem in napetostjo, režijske odločitve – vključno s tem, kam postavita kamero in kako umestita like v svet – pa njuna dela navdahnejo z značilno etično politiko.«
    Manohla Dargis, The New York Times

  • Še 10 dni brez mame

    Še 10 dni brez mame

    Komedija, 96 minut

    Izvirni naslov (leto): 10 jours encore sans maman (2023)
    Režija: Ludovic Bernard
    Scenarij: Ludovic Bernard, Mathieu Oullion, Mariano Vera
    Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alexis Michalik…
    Država: Francija
    Distribucija v Sloveniji: Karantanija Cinemas
    Povezave: IMDB

    O filmu:
    Komedija z že znano francosko družino, ki jih spremlja kaos, ko je mama odsotna. V nadaljevanju njihovih dogodivščin v komediji Še 10 dni brez mame bo družina odšla na družinske počitnice, a spet brez mame in znova se obeta kaos, tokrat sredi belih strmin!

    Več o filmu:
    Pred tremi leti smo spoznali francosko družino Mercier – ko je mati Isabelle šla za deset dni na dopust, oče Antoine pa prevzel skrb za štiri mladoletne otroke in gospodinjstvo, kar se je seveda sprevrglo v čisti kaos. Zdaj se njihove prigode nadaljujejo, ko se družina odpravlja na počitnice na smučanje. Za očeta so prihajajoče počitnice pravi božji dar, saj si bo končno lahko odpočil in užival v luksuznem resortu. A ko se družina odpravlja na pot, mati Isabelle pokličejo nazaj v službo in oče je znova prepuščen samemu sebi in štirim nagajivim otrokom, ki na strminah postanejo divji. Družinske počitnice se spremenijo v popoln kaos…